VRT

Z zastirko zavarujemo tla: koristna je za ohranjanje vlage v zemlji

Pod njo ostanejo rahla in zračna, preprečuje klitje plevela, zmanjšajo se temperaturna nihanja.
Fotografija: Za sajenje paradižnika morajo biti tla ogreta nad 10 °C. FOTO: Alexraths/Getty Images
Odpri galerijo
Za sajenje paradižnika morajo biti tla ogreta nad 10 °C. FOTO: Alexraths/Getty Images

April se je poslovil kot podpovprečno topel in nadpovprečno namočen, a tudi kot mesec z nadpovprečno veliko sončnih ur. Po klimatoloških podatkih Arsa je letošnji april skupaj z lanskim prekinil 17-letno serijo aprilov s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na omenjeno primerjalno obdobje.

V tem tisočletju je bilo 17 aprilov s pozitivnim in pet z negativnim odklonom temperature od povprečja obdobja 1981–2010. Spomin na vremensko muhavost, ki se je zavlekla v prve dni maja, bo v prihodnjih dneh pregnalo toplejše vreme.

Tla zastrimo

Velika vremenska variabilnost močno vpliva tudi na stanje tal. Eden od načinov, kako jih zavarujemo pred vremenskimi vplivi, je zastiranje z materialom, kot so kompost, slama, suho listje, sekanci, travni odkos, živa zastirka, različne folije, karton in drugo. Dež, sončna pripeka, suša, veter lahko močno porušijo talno strukturo, tla so tako bolj ranljiva in se zaradi slabše strukture sesedajo ali postanejo zbita. V takih razmerah težje rastejo korenine, po njih je otežen transport hranil.

Solata slabo prenaša pomanjkanje vlage. FOTO: Getty Images
Solata slabo prenaša pomanjkanje vlage. FOTO: Getty Images

Z zastirko tudi hranimo tla, nekatere, na primer kompost, omogočajo dovolj hranil za ugodno rodovitnost. Z njo tla zavarujemo in pod njo ostanejo rahla in zračna, v vročih dneh z močno pripeko pa jih zavaruje pred premočnim segrevanjem; korenine slabše rastejo, če se temperatura tal dvigne nad 25 °C. Gola tla v poletnih dneh na površini dosežejo izjemno visoke temperature, tudi nad 50 °C, ponoči pa se ohladijo.

Zastirka zelo zmanjša temperaturna nihanja, v sušnih dneh pa preprečuje premočno izhlapevanje. Pa še eno dobro lastnost ima: semena plevela ostanejo v spodnjih plasteh tal in ne vzklijejo. Treba je biti le pozoren, da uporabljamo takšno, ki ne vsebuje semen plevela.

V osrednji, južni in severovzhodni Sloveniji so posevki ozimne pšenice večinoma v razvojni fazi kolenčenja do nabrekanja listne nožnice, ječmen pa ponekod že nakazuje klasenje. Razvoj je odvisen od sorte in lokacije. Kmetijske svetovalne službe obveščajo, da so v letošnjem letu žita dobro prezimila z zelo malo okužbami. Obilje vlage v preteklih dneh lahko poveča pojav glivičnih bolezni.

Solata na krožniku

Smo v obdobju, ko nam krožnike polni zelena solata. Delimo jo na mehkolistno in krhkolistno, slednja se deli na glavnato in rozetasto (gentila), pojavljajo se vmesne stopnje. Delimo jo še na zimsko, spomladansko-jesensko in poletno.

Ustreza ji hladnejša klima, predvsem ne prenaša vročine. Za rast in tvorbo glavic ali rozet je optimalna temperatura med 15 in 20 °C. Temperature nad 25 °C upočasnijo, nad 30 °C pa zaustavijo rast in spodbudijo nastavek cvetnega stebla. Zaradi skromnih zahtev po toploti jo lahko pridelujemo v hladnih rastlinjakih od februarja naprej.

Prenese tudi temperature pod 0 °C. Za zgodnejše saditve na prostem je smiselno prekrivanje s kopreno. Solata slabo prenaša pomanjkanje vlage, zato je v takem primeru slabšega okusa in gre hitreje v cvet. Niti prevelika vlaga ji ne ustreza, pojavijo se lahko bakterijske in glivične bolezni. Dobri sosedi so por, čebula, fižol, grah, korenček, kumare, bučke, paradižnik, rdeča pesa, redkvica, jagode, cvetača, manj ugodna pa peteršilj in zelena.

Paradižnikomanija

Vrtičkarji se v tem času ubadamo z dilemo, katere sorte paradižnika bi posadili. V vrtnarijah se tre kupcev, ki iščejo pravi odgovor. Za sajenje paradižnika velja, da morajo biti tla ogreta nad 10 °C, za preostale plodovke celo nad 15 °C.

Plodovke zahtevajo tudi nočne temperaturne razmere nad 5 °C. Ob presajanju paradižnika najprej poskrbimo za oporo. Primerno je, da sadika ni višja od 20 cm, saj taka težje prenese šok presajanja na prosto. Steblo naj ne bo predebelo in rastlina naj bo brez cvetov, saj tako zagotovimo boljši razvoj sadike in koreninskega sistema. Paradižnik dobro uspeva na sončnih legah in v rahlih tleh; zahteva redno zalivanje, v posodah večkrat, na prostem manj. Najboljši način je kapljično zalivanje. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije