Z belih strmin v rimske terme (FOTO)
Če kdaj, je zdaj pravi čas za obisk avstrijskih smučišč. Ob vsem hudem, kar je povzročil virus, je svetla točka, da vsaj gneče na smučiščih ni. Tudi v Bad Kleinkirchheimu, drugem največjem smučišču na avstrijskem Koroškem, je tako.
Sto kilometrov prog je bilo pred dnevi odlično pripravljenih. Narava z belo odejo sicer ni bila radodarna, zato so morali svoje narediti snežni topovi. Vendar je na nekaterih progah kombinacija naravnega in umetnega snega omogočala res vrhunsko smuko.
Bad Kleinkirchheim zaradi prestižnih vil petičnih posameznikov neupravičeno uvrščajo med mondena smučarska središča. Po cenah nastanitve, hrane in pijače so namreč izjemno konkurenčni. Cena dnevnih smučarskih vozovnic pa se med velikimi ali srednje velikimi smučišči pri severnih sosedih tako ali tako razlikuje le za evro ali dva. Poceni mogoče res ni, se pa vsaj pošteno nasmučaš, komentirajo slovenski gostje. Avstrijci v nasprotju s Francozi slovijo po res dobro urejenih smučinah.
Na obe strani Bada se dvigajo smučišča. Na vrhu tistega, obrnjenega proti sončni strani Alp, brez težav opazujete Karavanke, odlično pa se vidi tudi naš očak Triglav. Predel smučišča Kaiserburg je za zahtevnejše, a se najdejo tudi lahke proge. Je pa znano predvsem po znameniti strmini Franza Klammerja, koroške smučarske legende, ki je prvo zmago na evropskem prvenstvu v smuku leta 1971 osvojil prav v Bad Kleinkirchheimu.
Smučišče je tesno povezano z njim, saj je tudi velik promotor kraja. Ne preseneča, da smo v eni od gorskih koč med malico na meniju prebrali, kaj priporoča oziroma bi izbral olimpijski zmagovalec v smuku Franz Klammer – golaž s kruhovim cmokom. Ni kaj, res ima dober okus! St. Oswald na drugi strani premore prav tako pestro izbiro prog, a ker so te bolj položne, je priljubljen med začetniki in družinami.
100 kilometrov prog imajo v Bad Kleinkirchheimu.
Ljubitelji mesa, natančneje stejkov, morajo obiskati restavracijo Adriana. Lastnika Harry in Adriana (po njej tudi ime) Hassler delata z zanosom in srcem. Harry je priznal, da je za ravno pravšnji zrezek šele po 100 kilogramih mesa spekel pravo kombinacijo. Sicer pa se je v stejke vrgel šele pred leti, prej je bil pionir kolesarstva v Bad Kleinkirchheimu.
V kraju živi 1900 prebivalcev, imajo pa kakšnih 5000 turističnih prenočišč. Vse do sredine prejšnjega stoletja se je imenoval Kleinkirchheim. Bad (kopališče) so dodali zaradi termalne vode, ki je na površje prišla že mnogo prej. Prvi zunanji termalni bazen so odprli leta 1934, leto za tem so imenu neuradno prilepili besedico Bad in šele leta 1957 je kraj dobil novo uradno ime: Bad Kleinkirchheim. Zdaj sta tam le dober kilometer narazen prve avstrijske toplice Römerbad (Rimsko kopališče) in terme St. Kathrein. Nekaj manjših kopališč je seveda tudi v zasebnih hotelih oziroma nastanitvah. Pravi užitek je utrujene smučarske noge razgibati v termalni vodi in zraven uživati ob pogledu na zasnežene strmine. Terme so namreč tik pod vznožjem smučišča.
Zdaj je gorsko kolesarjenje takoj za smučanjem najpomembnejša turistična dejavnost območja. Poleti ponujajo ogromno urejenih kolesarskih prog, primernih za vsakogar, za največje navdušence in adrenalince pa imajo pravo poslastico: 15-kilometrski tako imenovani flow trail. Zatorej lahko brez zadržkov sklenem. Fino je, ko je sneg, a komaj čakam, da skopni. Kolo je že pripravljeno.
