Vročina ne prija vsem

Poletna vročina ne prija vsem rastlinam, zlasti ne neposredna izpostavljenost vročim sončnim žarkom, zato je treba tiste bolj občutljive zaščititi. Še posebno negativno vročina vpliva na cvetje v cvetličnih koritih, tudi zelenjavi, ki jo gojimo na ta način, bolj grozi pregrevanje kot tisti na vrtu ali njivi.

Cvetlični lonci, čeprav so priročni in jih lahko postavimo kamor koli, so pač majhni in se hitreje pregrejejo, zato je zelo pomembno, da jih ob najbolj vročih delih dneva umaknemo v senco. Kot je znano in sicer priporočljivo tudi za vrtnine na vrtu, zelenjave v loncih nikoli ne zalivamo med vročino oziroma s prehladno vodo. Tako jim namreč ne bomo naredili nobene usluge in jih ohladili, temveč bodo doživele temperaturni šok in velika verjetnost je, da bodo propadle.

Predvsem balkonsko cvetje je priporočljivo poleti tudi redno dognojevati, najbolje z gnojili, topnimi v vodi, in z več fosforja in kalija, slednjega bodo še posebno potrebovale rastline, ki so večji del dneva na soncu. Zalivamo in gnojimo zgodaj zjutraj, saj se bodo rastline in zemlja čez noč ohladile, v večernih urah pa je za to še prezgodaj. V vročih mesecih je priporočljivo rastline tudi poškropiti z vodo, a tudi to počnemo le zgodaj zjutraj.

Tako jih bomo nekoliko ohladili, če kakšna kaplja nanje po nesreči pade med pripeko, jih bo sonce ožgalo. Kaplje namreč na listih delujejo kot povečevalna stekla in še stopnjujejo moč sončnih žarkov. Ožgane rastline običajno prepoznamo po rumenih lisah, ponekod so te tudi bele. Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija pri večini gojenih vrst začnejo odpadati cvetovi in plodiči, še posebno je občutljiv fižol, pa tudi paradižnik. Ker vročina pospešuje tudi izparevanje vode iz zemlje, je dobro slednjo vsaj tik okoli rastlin pokriti z zastirko, saj bo prst tako nekoliko dlje ostala vlažna.


Zastirka blagodejno vpliva na vrt tudi na druge načine, denimo zavira ali preprečuje rast plevela in otežuje polžem, da bi se preveč približali rastlini. Čeprav so črne zastirke najbolj učinkovite v boju proti plevelu, se jim v poletni vročini raje izogibajmo: črna barva namreč vpija toploto in zemlja se bo pregrela. Zato poleti raje uporabimo slamo, smrekove veje in druge naravne zastirke.

Pripeka običajno hudo zdela tudi trato, ki lahko kljub rednemu zalivanju orumeni, hitro jo tudi ožge in v jesenskih mesecih jo je treba obnoviti, saj so poškodovane bilke bolj dovzetne za različne glivične okužbe. Ko trato dobro namoči prvi jesenski dež, je čas, da ji prezračimo korenine ter na mestih, kjer je požgana, zasejemo novo, pozabiti ne smemo niti na gnojenje, saj ji bomo tako pomagali pri regeneraciji.


Negujemo tudi cvetlice; če jih sadimo na sončno lego in živimo na območju, kjer so pogosti vročinski valovi in malo padavin, izberemo temu primerno zasaditev. Očitna izbira so sončnice, agave, aloje, hermelike, natresk in sivke, zelo odporni pa so še volnati čišljak, sinjezelena bilnica, klasnati iris, stepske lilije, nemški rožmarin, pa gajlardije, rdeča špajka, avbrecije, grenik in deltasti nagelj.