Vonj po ciklamah: cvetovi nakazujejo, da se bližamo poznemu poletju
Kljub prehodu hladne fronte, ki so jo ponekod spremljale padavine, je marsikje rastje še vedno uvelo, saj so dežne kaplje v trenutku posrkala žejna tla. Do kapelj je še toliko težje prišla gozdna podrast. Kljub temu se je marsikje že razcvetela navadna ciklama ali korček, ki daje presušenim gozdnim tlem vsaj malo vijoličnega pridiha. Njeni cvetovi nakazujejo, da prehajamo v pozno poletje, ko običajno zacveti.
Je zimzelena trajnica, zelnata rastlina, ki jo najdemo po gozdovih po skoraj vsej Sloveniji, vse do 2000 m nadmorske višine. Cvetovi na dolgih pecljih so rožnati ali vijolični, običajno cvetijo od začetka avgusta do konca novembra. Najpogosteje raste v polsenci listnatih in mešanih gozdov, uspeva tudi ob robovih gozda. Njena značilnost je, da utrjuje teren in na pobočjih preprečuje erozijo. Razširja se s semeni, ki jih raznašajo mravlje in druge živali, ali pa vegetativno. Spada med zaščitene rastline.
Koruza snetljiva
Suša letos zelo zmanjšuje pridelek koruze, obenem pa ponekod poročajo tudi o pojavu koruzne bulave sneti. Nekatere raziskave kažejo, da obstaja povezava med sušo in pojavom sneti; zlasti če rastline trpijo sušo v zgodnjem poletju, lahko pride do močnih infekcij. Koruza, ki raste v tleh, bogatih z dušikom in organsko snovjo, je običajno bolj snetljiva.
Tako kot številne druge glivične rastlinske bolezni ima tudi bulava snet precej lastnosti, odvisnih od vremena, ki pripomorejo k intenzivnosti njenega pojava. Optimalna temperatura za kalitev spor je med 26 in 34 °C. Spore vdrejo v rastlino skozi povrhnjico in gliva se nato v rastlini širi lokalno in povzroči nenormalno rast. Od okužbe do pojava bolezenskih znakov traja od 10 do 12 dni, po nekaj tednih se iz bul prašijo spore. Te prenašajo veter, dež, živali in mehanizacija ter povzročajo nove okužbe. Za okužbo je koruza najbolj občutljiva od metličenja do mlečne zrelosti. Storži se okužijo skozi svilene laske.
Prihaja čas dozorevanja sadja, grozdje prehaja v faze zorenja. Postopno se sortno značilno barva, jagode se mehčajo. Ponekod se na pridelku pozna slabša kakovost, čeprav je vinska trta toploljubna rastlina in zato bolj tolerantna za sušni stres. Večje težave se pojavljajo na plitvejših tleh in v mladih vinogradih, še posebno na območjih z dolgotrajno sušo. Dodatno lahko neugodno vpliva na rast in normalno debeljenje grozdnih jagod vročina, ki ovira asimilacijo. Optimalna temperatura za fenofazo debeljenja jagod je med 22 in 26 °C, asimilacija se veča do 30 °C, pri 40 °C pa se ustavi. Lahko se pojavljajo tudi ožigi.
Gliva se razmnožuje s sporami, ki so zelo trdožive in lahko v tleh in v ostankih bul preživijo več let: ne uničita jih niti hud mraz in zmrzal. Občutljivejše so oslabele koruzne rastline, ki so preživele stres, razlog zanj je denimo ekstremno vroče in sušno poletje, kot je letos, ali pa poškodbe zaradi neurij, toče. Po podatkih Službe za varstvo rastlin pri preprečevanju bulave sneti največ dosežemo z izborom manj občutljivega hibrida. Izogibati se moramo mehanskim poškodbam pri obdelavi in skrbeti za uravnoteženo gnojenje, kjer so možnosti, tudi za namakanje. Tudi zatiranje škodljivcev, na primer koruzne vešče, prispeva k zmanjšanju okužbe.
Kmetijska suša še vztraja
Sredina avgusta je prinesla nekoliko več vremenske pestrosti. Mešanje osvežitve in toplega zraka, več oblačnosti, ponekod krajevne plohe in nevihte. V podaljšanem prazničnem vikendu so bile padavine, razen lokalnih nalivov (Kočevje 32 mm, Zelenica 23 mm), zelo skromne. Najbolj sušne regije so žal ostale brez dežja, padlo je le nekaj kapelj. Potrebujemo daljši, postopni in obilnejši dež, da se bo suša poslovila. Po podatkih Sušomera Arsa so bile 11. avgusta izjemno sušne razmere v površinskem sloju tal na Gorenjskem, Goriškem in na Notranjskem, kjer do običajnega stanja vodne bilance primanjkuje približno 95 mm padavin.
Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma.
Izrazito sušne razmere so še vedno na Bovškem, v Ljubljani z okolico, na Belokranjskem, Dolenjskem, Savinjskem in Koroškem, zaostrile so se v Podravju in Pomurju. Drugod so razmere zmerno sušne. V izjemno sušnih regijah se lahko razmere ob zadostni količini padavin rahlo omilijo, sicer pa bi tudi v površinskem sloju tal potrebovali postopni, obilnejši, a ne intenziven dež. Iz Sušomera je razvidno, da tudi nizkovodne razmere vztrajajo na okrog 60 odstotkih vodomernih postaj. Ob posameznih plohah so možni manjši porasti vodotokov, a vodnatost večine rek bo ostala majhna.
