Vece školjka pušča, popravimo jo sami

Ker so vsa stanovanja in vse javne stavbe, gostilne, bifeji, šole in celo prostori za piknik opremljeni z delujočimi veceji, se nam zdijo samoumevni, zato se z njimi ne ukvarjamo, temveč jih zgolj uporabljamo po naravnem ritmu.

Šele ko se školjka zamaši in ne požira ali izpod nje izteka, ker je otrok vrgel ključ vanjo in je počila na dnu keramičnega sifona, se zaplete.

Monterji priznavajo, da so klici zaradi počene ali zamašene školjke najbolj prestrašeni in ljudje dobesedno prosijo, naj jim jih pridejo takoj popravit: »Plačamo, samo pridite, imamo tri otroke in je cela zmešnjava.«

Vece obiščemo od šestkrat do osemkrat na dan, pravijo zdravniki, petčlanska družina torej najmanj tridesetkrat. Če ne deluje, moramo ven, k sosedi, v bližnjo gostilno ...

Gumijaste rokavice, časopisni papir

Da se izognemo neprijetnostim, velja upoštevati par pravil, predvsem pa vrstni red.
Ko opazimo, da je školjka zamašena ali pušča, se pripravimo na sanacijo, mojster jo bo opravil v dveh ali treh urah.
Če je družina doma, si najprej zagotovimo vece pri sosedi, v primeru majhnih otrok pa jih raje peljimo na sprehod.
Za mojstra, ki pride zamenjat školjko, pripravimo prostor in pripomočke. Menjava školjke tehnično sicer ni zahtevno opravilo, vendar zahteva nekaj izkušenj, zato je najbolje, da pokličemo mojstra in mu pomagamo, drugič pa bomo morda lahko opravili sami.

Pripravimo gumijaste rokavice, čim več časopisnega papirja, papirnate brisače in čistilec tal (džoger), saj se bo po kopalnici zagotovo razlila voda. Vedimo, da je voda iz školjke fekalna, zato si nadenemo zaščitno masko in obujemo škornje ali nepremočljive čevlje. Tla kopalnice do vhodnih vrat prekrijemo s kartonom, sicer bomo smrdljive madeže raznašali po stanovanju. Zakaj si pripravimo časopisni papir? Je zelo uporaben čistilni pripomoček, ki zadovoljivo vpija tekočino, predvsem pa ga lahko zmečkamo v uporabno krpo, ki jo po uporabi zavržemo v vrečko.

Talna školjka ima običajno dva vijaka, ta odvijemo. Školjko nato previdno dvignemo v vodoravnem položaju in zlijemo preostanek vode iz nje v vedro. Če pri tem nismo previdni, bo šlo vse po tleh! Zato imamo pripravljen čistilec z gobo, ki jo po opravljeni menjavi zavržemo!

Luknjo očistimo s sprejem

Čiščenje WC-luknje ni prijetno opravilo, a je potrebno, če želimo, da bo nova školjka tesnila. Predlagam, da ustje luknje najprej poškropimo z močnim čistilom in očistimo s časopisnim papirjem. Če je talna, bo šlo zlahka, če je stenska, so lahko težave. Zlasti v bloku, saj je na eno vertikalno cev vezanih več vecejev. Tudi tisti nad nami, kar pomeni, da bomo slišali čudne zvoke. Da ne bi kaj iztekalo, zmečkamo v roki nekaj časopisa in z njim zamašimo luknjo, nato pa očistimo vsaj prvih pet do deset centimetrov cevi. Pri tem pazimo, da časopisa ne porinemo predaleč, ker ga moramo po čiščenju odstraniti, sicer bomo lahko zamašili cev.

V primeru talne luknje, torej talnega priklopa na cev, na školjki namestimo gumijasto manšeto in jo skupaj s školjko namestimo na luknjo. Naravnamo pravokotno na steno in označimo točke za vrtanje v tla. V trgovini kupimo vijake, ki so primerni za pritrjevanje školjke, ki imajo pod glavo vijaka nameščeno varovalno plastiko. Vijaka namreč ne smemo pritegniti neposredno na keramiko, saj bo školjka počila! Pod školjko namestimo tanko gumo, da se bo školjka prilegla tudi na neravnih tleh. Nekateri vodovodarji tega ne dajejo, kar je slabo.

V primeru stenske luknje bomo nabavili cev za stenski priklop, ki spet ni nič posebnega, le prej moramo izmeriti razdaljo školjke od stene, da ne kupimo predolge ali prekratke.

Ko priklopimo cev kotlička nazaj na školjko, zamenjamo manšeto, saj stara verjetno ne bo več tesnila.
Za delo si vzemimo tri ure. Pa srečno.