DOMISELNA PONUDBA
V zidanicah pijejo na up
V Kompasu Novo mesto so pred 10 leti lepoto vinskih goric ponudili svojim gostom; letos so za domiselno ponudbo prejeli evropsko nagrado.
Odpri galerijo
Najstarejša je zidanica Škatlar.
Zidanica je lesena ali zidana stavba, postavljena ob rob vinograda. Gospodarski del je namenjen shranjevanju orodja, v njem sta klet in prostor s stiskalnico. Bivalni del pa je namenjen občasnemu prenočevanju vinogradnika in njegove družine v času intenzivnih del v vinogradu. S pojavom vikendaštva sta namen in vloga zidanic ali hramov dobila povsem nove razsežnosti.
Za starejše generacije sta bila obdelovanje vinogradov in pridelava vina nekakšen hobi, razvedrilo in način življenja. Samo v vinorodni deželi Posavje (Dolenjska, Bela krajina in Posavje) so našteli več kot 15.000 zidanic. Večina vinogradov je na strmih goricah, kjer ni možno pridelovati nobene druge kulture. Mladi žal niso več tako navdušeni nad vinogradništvom, in ko starejša generacija opeša, pogosto posekajo vinograd. To pa je izjemna škoda, saj se bo kulturna krajina, na katero smo tako ponosni, v nekaj desetletjih popolnoma spremenila. Morda je rešitev turizem. Turizem v zidanicah.
Kako se je porodila zamisel o taki ponudbi? Matjaž Pavlin, tajnik konzorcija Turizem v zidanicah, pove: »Nastala je iz želje, da bi našim zidanicam dali dodano vrednost. Večina je zelo lepo urejenih. V kleti pridelujejo in hranijo vina, nad njo pa so lepo opremljeni apartmaji, ki bolj ali manj samevajo. Zato smo želeli ta mrtvi kapital oživiti. Brez novih posegov v prostor (morda z nekaj izboljšavami na objektu) smo prišli do novih turističnih kapacitet.«
Konzorcij v ponudbo vključuje zelo širok in raznolik krog objektov. To so lahko hrami, prave zidanice v etnološkem smislu ali vikendi. Pogoj je, da ležijo na vinorodnem območju. Če nimajo vinograda, je sprejemljiv tudi sadovnjak. Ko so zaganjali projekt, je nastal problem, ker zidanice kot gospodarski objekt niso bile predvidene za nastanitev turistov. S spremembo zakona o gostinstvu so to uredili. »Našim težavam je prisluhnil Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem,« pojasni Pavlin.
Vsaka zidanica gostu ponuja tudi vino. Že ob prihodu lastnik povabi v klet in predstavi vsa vina, potem jih gostje po želji pokušajo. Pri nekaterih dobijo ključ kleti in poskušajo, kolikor želijo. Lastniki imajo šparovček, kamor gosti dajo denar za popito vino, ali pa poračunajo pred odhodom. Ta izkušnja je za goste neponovljiva: dobijo velik ključ kleti in si lahko sami natočijo. Plačilo temelji na zaupanju. »Gostje so zaupanje zelo lepo sprejeli in vestno beležijo konzumirano vino. Prepričan sem, da velika večina beleži bolje kot računalnik. Zidanice, ki nimajo lastne vinske kleti, pa ponujajo vino iz domače vinoteke,« pove Matjaž Pavlin.
Največ gostov imajo iz severne in vzhodne Nemčije, Nizozemske, Francije, Belgije, v zadnjem času tudi iz sosednjih držav. Imeli so jih tudi že iz emiratov, Avstralije, Kanade. Letos pa so bili, razumljivo, v veliki večini domači. O njihovem profilu nam je Pavlin zaupal: »V naše zidanice prihajajo okoljsko zelo ozaveščeni gosti, ki iščejo nastanitev v lepi, neokrnjeni naravi, lepe razglede, mir, zelo cenijo pristen stik z lokalnimi prebivalci. Ostajajo po teden ali dva, raziščejo celo regijo in tudi druge kraje. V glavnem si hrane ne pripravljajo, zato zelo radi raziskujejo lokalno kulinariko ter lokalne in druge znamenitosti, in mi jim pri tem pomagamo.«
Gostje so izjemno zadovoljni, kar dokazujejo odlične ocene, saj so na booking.com tako rekoč vse zidanice ocenjene z najmanj devet. Konzorcij trenutno ponuja 45 zidanic, v glavnem na območju vinorodne dežele Posavje, nekaj tudi v Podravju. Za pooblaščenega tržnika je konzorcij izbral turistično agencijo Kompas Novo mesto, ki je razvila poseben sistem razpršenega hotela. Konzorcij Turizem v zidanicah je na letni konferenci ECTN (Evropska mreža za kulturni turizem) v konkurenci 15 produktov iz vse Evrope prejel prvo nagrado kot destinacija trajnostnega in kulturnega turizma v kategoriji vinski turizem 2020.
Za starejše generacije sta bila obdelovanje vinogradov in pridelava vina nekakšen hobi, razvedrilo in način življenja. Samo v vinorodni deželi Posavje (Dolenjska, Bela krajina in Posavje) so našteli več kot 15.000 zidanic. Večina vinogradov je na strmih goricah, kjer ni možno pridelovati nobene druge kulture. Mladi žal niso več tako navdušeni nad vinogradništvom, in ko starejša generacija opeša, pogosto posekajo vinograd. To pa je izjemna škoda, saj se bo kulturna krajina, na katero smo tako ponosni, v nekaj desetletjih popolnoma spremenila. Morda je rešitev turizem. Turizem v zidanicah.
Trenutno jih je v ponudbi 45, v glavnem v Posavju.
Tam gori za hramom en trsek stoji ...
Kako se je porodila zamisel o taki ponudbi? Matjaž Pavlin, tajnik konzorcija Turizem v zidanicah, pove: »Nastala je iz želje, da bi našim zidanicam dali dodano vrednost. Večina je zelo lepo urejenih. V kleti pridelujejo in hranijo vina, nad njo pa so lepo opremljeni apartmaji, ki bolj ali manj samevajo. Zato smo želeli ta mrtvi kapital oživiti. Brez novih posegov v prostor (morda z nekaj izboljšavami na objektu) smo prišli do novih turističnih kapacitet.«
Do turističnih kapacitet brez novih posegov v prostor
Konzorcij v ponudbo vključuje zelo širok in raznolik krog objektov. To so lahko hrami, prave zidanice v etnološkem smislu ali vikendi. Pogoj je, da ležijo na vinorodnem območju. Če nimajo vinograda, je sprejemljiv tudi sadovnjak. Ko so zaganjali projekt, je nastal problem, ker zidanice kot gospodarski objekt niso bile predvidene za nastanitev turistov. S spremembo zakona o gostinstvu so to uredili. »Našim težavam je prisluhnil Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem,« pojasni Pavlin.
Vsaka zidanica gostu ponuja tudi vino. Že ob prihodu lastnik povabi v klet in predstavi vsa vina, potem jih gostje po želji pokušajo. Pri nekaterih dobijo ključ kleti in poskušajo, kolikor želijo. Lastniki imajo šparovček, kamor gosti dajo denar za popito vino, ali pa poračunajo pred odhodom. Ta izkušnja je za goste neponovljiva: dobijo velik ključ kleti in si lahko sami natočijo. Plačilo temelji na zaupanju. »Gostje so zaupanje zelo lepo sprejeli in vestno beležijo konzumirano vino. Prepričan sem, da velika večina beleži bolje kot računalnik. Zidanice, ki nimajo lastne vinske kleti, pa ponujajo vino iz domače vinoteke,« pove Matjaž Pavlin.
fRacero, firis, murestressum Pala aves egeri is ret ete cor inatiu
Največ gostov imajo iz severne in vzhodne Nemčije, Nizozemske, Francije, Belgije, v zadnjem času tudi iz sosednjih držav. Imeli so jih tudi že iz emiratov, Avstralije, Kanade. Letos pa so bili, razumljivo, v veliki večini domači. O njihovem profilu nam je Pavlin zaupal: »V naše zidanice prihajajo okoljsko zelo ozaveščeni gosti, ki iščejo nastanitev v lepi, neokrnjeni naravi, lepe razglede, mir, zelo cenijo pristen stik z lokalnimi prebivalci. Ostajajo po teden ali dva, raziščejo celo regijo in tudi druge kraje. V glavnem si hrane ne pripravljajo, zato zelo radi raziskujejo lokalno kulinariko ter lokalne in druge znamenitosti, in mi jim pri tem pomagamo.«
Gostje so izjemno zadovoljni, kar dokazujejo odlične ocene, saj so na booking.com tako rekoč vse zidanice ocenjene z najmanj devet. Konzorcij trenutno ponuja 45 zidanic, v glavnem na območju vinorodne dežele Posavje, nekaj tudi v Podravju. Za pooblaščenega tržnika je konzorcij izbral turistično agencijo Kompas Novo mesto, ki je razvila poseben sistem razpršenega hotela. Konzorcij Turizem v zidanicah je na letni konferenci ECTN (Evropska mreža za kulturni turizem) v konkurenci 15 produktov iz vse Evrope prejel prvo nagrado kot destinacija trajnostnega in kulturnega turizma v kategoriji vinski turizem 2020.
