TLA

V mokrem ne na njive

Pomemben dejavnik, ki je povezan z razvojem posevkov, je stanje tal ob setvi; zadrževanje vode na posejani površini je za rastline škodljivo.
Fotografija: Kjer priprave tal še niso izvedli, bodo morali počakati, da se primerno osušijo. FOTO: Ysbrandcosijn/Getty Images
Odpri galerijo
Kjer priprave tal še niso izvedli, bodo morali počakati, da se primerno osušijo. FOTO: Ysbrandcosijn/Getty Images

Pretekla nedelja je prinesla deževno in hladno vreme, padla je večja količina padavin, večinoma od 30 do 80 mm, manj jih je bilo na severovzhodu. V spodnjih plasteh ozračja je čez dan dotekal vse hladnejši zrak, zato se je tudi meja sneženja od severa počasi spuščala. V nedeljo dopoldne je dež prešel v sneg najprej na območju Zgornjesavske doline, pozneje pa tudi v nekaterih drugih alpskih dolinah in v višjem svetu severne Slovenije nad 1000 m nadmorske višine, nato se je meja še nekoliko znižala in se na severu spustila do okoli 700 m.
Pred dežjem nas ne bo zaščitil, nas bo pa nasitil. FOTO: Veronika Dvořáková/Getty Images
Pred dežjem nas ne bo zaščitil, nas bo pa nasitil. FOTO: Veronika Dvořáková/Getty Images

V gorah je zapadlo od 30 do 70 cm snega. Po podatkih Arsa je bila na Kredarici 12. oktobra snežna odeja debela 75, na Voglu 50, na Vojskem 17, v Ratečah 3 cm. Zadnje obilnejše sneženje v prvi polovici oktobra je bilo leta 2011. Takrat se je tudi močno ohladilo, saj se je temperatura v enem dnevu ponekod spustila tudi za 20 stopinj.
 

Sneg lomil veje


Zaradi toplega septembra se listje večinoma še ni poslovilo z dreves, zato je ponekod sneg upogibal in celo lomil veje in drevesa predvsem v višje ležečih predelih, kjer je zapadlo več kot pol metra novega snega. Težave so imeli na območju občin Bohinj, Kranjska Gora, Črna na Koroškem, Gorenja vas-Poljane, Mežica, Podvelka, Prevalje, Ravne na Koroškem, Zreče in Žirovnica. Povečala se je tudi nevarnost snežnih plazov, zlasti na bolj strmih travnatih pobočjih. Proti snegolomu so listavci, ki so odvrgli listje, dokaj odporni, saj gole veje zadržijo le majhne količine snega in obremenitev ni dovolj velika, da bi se lomile.

Povsem drugače pa je, če pade zgodnji jesenski sneg, ko je drevje še olistano, saj obremenitve hitro presežejo kritično mejo in veje se začnejo lomiti. Pri nas so snegolomi najpogostejši v pasu od 800 do 1300 m nadmorske višine. Med bolj ogrožena območja štejejo osojne lege, pobočja in grebeni.


Za snegolom so sicer najbolj občutljivi iglavci, še posebno bori. Smreka je med iglavci manj občutljiva, ker ima stožčasto krošnjo, veje pa so zelo upogljive. Ko se nabere dovolj snega, običajno sam spolzi na tla. Verjetnost snegoloma se poveča, če mokremu snegu sledi močan veter ali pa dež. Tudi na vrtovih so listavci še olistani, zato je smiselno, da povsod tam sneg sproti stresamo z dreves.
 

Priprava tal


Smo v času setve ozimnih žit. Pomemben dejavnik, ki je povezan z razvojem posevkov, je tudi stanje tal ob setvi. Marsikje so jih pripravili že v suhem vremenu v septembru, takoj po spravilu predposevkov, tako da so se do dežja že lahko primerno sesedla. Kjer pa priprave še niso izvedli, bodo morali počakati, da se primerno osušijo. Marsikje so zaradi obilnih padavin namreč preveč namočena. Za težja tla je zelo pomembno, da voda lahko odteka in se ne zadržuje v depresijah.

Vsako zadrževanje dlje kot tri dni je na posejani površini za rastline škodljivo, saj so prizadete zaradi slabše prezračenosti koreninskega sistema in predvsem zbitosti tal. Na lažjih tleh običajno ni večjih težav z zastajanjem vode na površini, vendar je kljub temu treba poskrbeti, da so primerno pripravljena in omogočajo enakomeren vznik in razmere za razvoj koreninskega sistema. Tudi za kalitev semen čezmerno namočena tla, kot so trenutno v večjem delu Slovenije, niso ugodna, saj jim je otežen prodor na plan.


Treba je tudi poskrbeti, da so posledice tlačenja s kolesi pri obdelavi čim manjše. V zadnjih dneh so se tla tudi ohladila, večina ozimnih žit lahko kali pri razmeroma nizkih temperaturah tal, okoli 5 °C, sprejemljiva temperatura ob setvi oziroma kalitvi pa se začne pri 12 °C in sega do 25 °C. V zadnjih dneh se je tudi temperatura tal v globini 5 cm spustila pod 10 °C.

Dežniki in dežniki


V urbanih središčih so v zadnjih dneh prevladovali dežniki, ki so nas ščitili pred dežjem, na razmočenih gozdnih tleh pa se šopirijo drugi dežniki. Orjaški dežnik, po domače marela, lahko zraste v višino do 50 centimetrov, odrasli primerki imajo velikost klobuka v premeru do 30 cm. Raste med junijem in novembrom v svetlih gozdovih ali na tratah.

Mlade gobe imajo stožčast klobuk, bet na spodnjem delu je gomoljasto odebeljen in pri mladih gobah poln, pri starih pa olesenel in votel. Meso orjaškega dežnika je belo in nežnega okusa. Je izjemno cenjena goba, ki pa se je ne sme uživati surove. Za marsikoga so marele najboljše panirane. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije