V klobčiču so varni

Večino dneva so na razpolago svojemu gospodarju in odzivni na vsako pobudo, a ko zaspijo, je videti, da so povsem v svojem svetu. Največkrat se zvijejo v klobčič, in čeprav je videti, da ta položaj izberejo predvsem zaradi udobja, strokovnjaki pojasnjujejo, da ni tako.

Ležanje v klobčiču, z nosom pri repu, je resda prijetno, a kot povedo strokovnjaki, gre vzrok iskati v pasji evoluciji: takšno ležanje psom, ki so nekoč vedno spali na prostem, pomaga ohranjati toploto, povrhu pa tako zavarujejo svoje organe pred morebitnimi plenilci. V preteklosti so si psi izkopali plitko gnezdo, se stisnili vanj in tako lažje preživeli mrzlo noč, dandanes pa le redko potrebujejo takšne ukrepe; a čeprav jim vestni gospodarji vedno zagotovijo varno spanje na toplem, položaja, v katerega se zleknejo nagonsko, seveda ne morejo izkoreniniti.

Psi pogosto spijo tudi na boku, kar lahko pomeni, da jim je dovolj toplo in, seveda, da se ne počutijo ranljive oziroma ne čutijo potrebe, da bi se zavarovali pred okolico. Položaj kaže tudi na sproščenost, v poletnem času pa se z razgaljanjem trebuha tudi hladijo. Nekateri se celo zavalijo na hrbet, s tačkami vznak. Mnogi radi spijo na trebuhu, z vsemi štirimi od sebe. Tako radi ležijo psi, ki spijo oziroma dremajo pogosto, položaj pa jim omogoča, da so po potrebi spet hitro na nogah.