VRT
V jeseni sadimo živo mejo
Različna drevesa in grmovnice tvorijo naravno pregrado, ki varuje pred radovednimi pogledi in tudi hrupom.
Odpri galerijo
Iz obrezanih cipres nastane lepa živa pregrada.
Zakorakali smo v jesen, obdobje, ki na vrtu ponuja nove priložnosti. Ta letni čas je med drugim idealen za sajenje grmovnic in tudi dreves, iz katerih je mogoče oblikovati živo mejo. Nekatere v razkošne ograje zrastejo kar iz potaknjencev, druge iz ukoreninjenih sadik, izbira obojih je pestra; predstavljamo nekaj za žive meje najbolj primernih rastlin.
Primernih je več vrst iglavcev, najbolj priljubljena je smaragdna cipresa stožčaste rasti, ki s pravilnim vzdrževanjem ohranja lepo značilno obliko in zraste do treh metrov visoko, mogoče pa jo je ohranjati nižjo. Uspeva v odcedni, tudi suhi prsti na sončnih legah in prezimi po vsej Sloveniji. Posadite največ tri sadike na meter in jih enkrat na leto obrežite.
Če boste izbrali tiso, najprej opozorilo: rdeči plodovi so strupeni, zato ta iglavec ni primeren za obdajanje vrta, na katerem se igrajo otroci. A pravilno posajena in pristrižena tvori lepo, zimzeleno naravno ogrado. Raste hitro, zato potrebuje redno krajšanje ter oblikovanje. V odcedna, alkalna tla, v katerih najbolje uspeva, posadite po dve do tri sadike na meter.
Maklen je drevo, ki spada v družino javorjev, o čemer priča oblika njegovih listkov. Redno strižen in oblikovan oblikuje lepo pregrado, ki jeseni izgubi liste, še prej pa se ti čudovito obarvajo. Sadike, posadimo od dve do tri na meter, uspevajo v bogati, vlažni prsti. Ker rastejo hitro, je tovrstno živo mejo priporočljivo rezati dvakrat letno, najbolje spomladi in konec jeseni.
Zaradi spomladi bogatih, rumenih cvetov in bujnih zelenih listkov, ki ne odpadejo do pozne jeseni, je forzicija odlična izbira. Hitreje bo sicer oblikovala pregrado s sajenjem ukoreninjenih rastlin, a to nezahtevno grmovnico je mogoče razmnoževati tudi s potaknjenci, ki se v jesenskem ali zgodnjem spomladanskem času najhitreje ukoreninijo v zemlji z manjšim deležem apnenca.
Pušpan zadnja leta po Evropi napada pušpanova vešča, škodljivec, ki ob neprimernem ukrepanju povzroči propad celotne rastline oziroma iz nje oblikovane žive pregrade. Če se boste torej odločili zanj, ga večkrat na leto preglejte in ga ob zaznavi škodljivca škropite s primernimi pripravki. Sicer pa je pušpan primeren za nižje žive meje, uspeva v rodovitnih, dobro propustnih tleh, na meter posadite od pet do osem sadik, odvisno od tega, katero vrsto boste izbrali.
Lovorikovec z lepimi, mesnatimi listi razvaja vse leto. Uspešno ga razmnožujemo s potaknjenci in v nekaj letih oblikuje lepo živo mejo, ki ne varuje le pred pogledi, temveč blaži tudi vplive hrupa in izpušnih plinov. Dovolj ga je obrezovati enkrat na leto, najbolje v jeseni. Uspeva v rahlih, vlažnih tleh, ne mara apnenca, lepo raste tudi v senci ter polsenci in prenese močan veter. Med sadikami ali potaknjenci naj bo od 30 do 40 centimetrov prostora. Za živo mejo je primerna navadna bukev, vse pogosteje pa se uporablja sorta bukev z rdečkastimi listi Fagus purpurea.
Lepo raste na sončnih legah in v dobro odcedni zemlji, saj ne prenaša stoječe vode, rastline, posajene v razmiku do 25 do 30 centimetrov, pa obrezujte dvakrat na leto, konec februarja in konec junija. Posajen na sončnem ali polsenčnem predelu v peščeno-ilovnati zemlji in v razdalji od 30 do 50 centimetrov gaber naredi lepo živo mejo. Zaradi hitre rasti ga je priporočljivo rezati dvakrat letno, konec februarja in konec junija. Gre za listopadno rastlino, a vse stare liste odvrže šele, ko začno poganjati novi, zato niti pozimi nima povsem golih vej in zagotavlja nekaj zaščite pred radovednimi pogledi.
Listopadni gaber pozimi ne odvrže vseh listov. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Primernih je več vrst iglavcev, najbolj priljubljena je smaragdna cipresa stožčaste rasti, ki s pravilnim vzdrževanjem ohranja lepo značilno obliko in zraste do treh metrov visoko, mogoče pa jo je ohranjati nižjo. Uspeva v odcedni, tudi suhi prsti na sončnih legah in prezimi po vsej Sloveniji. Posadite največ tri sadike na meter in jih enkrat na leto obrežite.
Če boste izbrali tiso, najprej opozorilo: rdeči plodovi so strupeni, zato ta iglavec ni primeren za obdajanje vrta, na katerem se igrajo otroci. A pravilno posajena in pristrižena tvori lepo, zimzeleno naravno ogrado. Raste hitro, zato potrebuje redno krajšanje ter oblikovanje. V odcedna, alkalna tla, v katerih najbolje uspeva, posadite po dve do tri sadike na meter.
Forzicija spomladi razvaja z lepimi rumenimi cvetovi.
Maklen je drevo, ki spada v družino javorjev, o čemer priča oblika njegovih listkov. Redno strižen in oblikovan oblikuje lepo pregrado, ki jeseni izgubi liste, še prej pa se ti čudovito obarvajo. Sadike, posadimo od dve do tri na meter, uspevajo v bogati, vlažni prsti. Ker rastejo hitro, je tovrstno živo mejo priporočljivo rezati dvakrat letno, najbolje spomladi in konec jeseni.
Zaradi spomladi bogatih, rumenih cvetov in bujnih zelenih listkov, ki ne odpadejo do pozne jeseni, je forzicija odlična izbira. Hitreje bo sicer oblikovala pregrado s sajenjem ukoreninjenih rastlin, a to nezahtevno grmovnico je mogoče razmnoževati tudi s potaknjenci, ki se v jesenskem ali zgodnjem spomladanskem času najhitreje ukoreninijo v zemlji z manjšim deležem apnenca.
Gaber je listopadna rastlina, a vse liste odvrže šele, ko začno poganjati novi.
Pušpan zadnja leta po Evropi napada pušpanova vešča, škodljivec, ki ob neprimernem ukrepanju povzroči propad celotne rastline oziroma iz nje oblikovane žive pregrade. Če se boste torej odločili zanj, ga večkrat na leto preglejte in ga ob zaznavi škodljivca škropite s primernimi pripravki. Sicer pa je pušpan primeren za nižje žive meje, uspeva v rodovitnih, dobro propustnih tleh, na meter posadite od pet do osem sadik, odvisno od tega, katero vrsto boste izbrali.
Lovorikovec z lepimi, mesnatimi listi razvaja vse leto. Uspešno ga razmnožujemo s potaknjenci in v nekaj letih oblikuje lepo živo mejo, ki ne varuje le pred pogledi, temveč blaži tudi vplive hrupa in izpušnih plinov. Dovolj ga je obrezovati enkrat na leto, najbolje v jeseni. Uspeva v rahlih, vlažnih tleh, ne mara apnenca, lepo raste tudi v senci ter polsenci in prenese močan veter. Med sadikami ali potaknjenci naj bo od 30 do 40 centimetrov prostora. Za živo mejo je primerna navadna bukev, vse pogosteje pa se uporablja sorta bukev z rdečkastimi listi Fagus purpurea.
Lovorikovec ima vse leto lepe, mesnate liste.
Lepo raste na sončnih legah in v dobro odcedni zemlji, saj ne prenaša stoječe vode, rastline, posajene v razmiku do 25 do 30 centimetrov, pa obrezujte dvakrat na leto, konec februarja in konec junija. Posajen na sončnem ali polsenčnem predelu v peščeno-ilovnati zemlji in v razdalji od 30 do 50 centimetrov gaber naredi lepo živo mejo. Zaradi hitre rasti ga je priporočljivo rezati dvakrat letno, konec februarja in konec junija. Gre za listopadno rastlino, a vse stare liste odvrže šele, ko začno poganjati novi, zato niti pozimi nima povsem golih vej in zagotavlja nekaj zaščite pred radovednimi pogledi.
