RAJ DOMA

V dežju se bohoti tudi plevel

Objavljeno 28. julij 2019 12.12 | Posodobljeno 28. julij 2019 12.12 | Piše: Alenka Kociper
Ključne besede: vrt plevel

Ni vrta brez plevela, a ni nujno, da nam zagreni vrtnarski vsakdan. Niti ni nujno, da nas spravi na kolena.

Zastirka preprečuje rast pelvela.
Na obdelanem vrtu se prej ali slej srečamo s plevelom, ki je nadležen predvsem zato, ker jemlje prostor kultiviranim rastlinam, svoje pa prispeva tudi k estetiki vrta. Vsekakor se vrtnarji od nekdaj na vse pretege borijo proti plevelu, ki se bohotno razrašča zlasti v deževnih sezonah, kakršna je letošnja. Načini za boj so trije, plevel lahko uničimo mehanično ali kemično, kot tretje pa mu sploh ne dopustimo, da zraste. Mehanično odstranjevanje je, če smo zelo skrbni, precej učinkovito, po drugi strani pa je sizifovo delo. Komaj na enem koncu končamo pletje gredic, že se pojavi na drugem. Potem v obupu morda sežemo po strupih, to je kemični način, ki pa seveda ne vplivajo samo na plevel, temveč tudi na druge rastline, spirajo se v zemljo in smo v začaranem krogu. Torej ozaveščen vrtnar ne bo več segal po škropivih, a kaj, ko se tudi po tleh ne more nenehno plaziti, da bi sproti odstranjeval vsako nebodijetreba bilko, ki zraste, kjer ne bi smela. Nekateri se zatečejo k manj običajnim sredstvom ali metodam, s katerimi bolj ali manj uspešno zatiramo plevel, nekatere se zdijo precej čudaške.​

Krop, soda bikarbona …

Na primer, plevel polijemo s kropom ali kisom, potresemo s soljo ali sodo bikarbono. Gotovo še vedno precej manj škodljivo kot polivanje s škropivi, a tudi z naštetimi sredstvi lahko škodujemo vsem rastlinam, ne le plevelu, zato so te metode omejeno uporabne.
image
Po pletju plevela boli hrbet. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES

Pa smo pri tretjem načinu ukrepanja, to je preprečevanje rasti. Zemljo okoli rastlin obložimo z zastirko, ki se je izkazala za najučinkovitejšo obrambo in zaščito pred plevelom. Rastline zastiramo že od sajenja, poleg tega da bo dušila plevel, pa zadržuje vlago v zemlji in jo ščiti pred vremenskimi vplivi, hkrati pa deževnikom in mikroorganizmom zagotavlja hrano.
Seveda bo plevel na vrtu vseeno rasel, navsezadnje prav vsakega koščka gredic ne moremo pokriti z zastirko. Populjene rastline lahko narežemo in dodajamo k zastirki ali jih damo na kompost. Nekatere vrste plevela so celo užitne, na primer navadni portulak, ki ga zaradi njegovih izjemnih hranilnih in zdravilnih lastnosti ponekod tudi gojijo.

Plevel za domače zvarke

Večina je v ekološkem vrtnarstvu uporabna za pripravo domačih zvarkov za krepitev rastlin ali preprečevanje bolezni, na primer kopriva, gabez, kamilica in meta. Zato iz njih, če se bohotno razrastejo, pripravimo tekoče gnojilo oziroma prevrelko. Kilogram mešanega plevela zrežemo na kose, zalijemo z desetimi litri vode in pustimo stati nekaj dni. Vmes bo pripravek začel vreti in ko bo vretje prenehalo, ga precedimo, zmešamo z vodo v razmerju 1:10 in uporabimo kot gnojilo za vrtnine. Poleg tega lahko po tem, kateri plevel na vrtu uspeva, določimo kakovost zemlje. V dobro pognojeni prsti bodo uspevale koprive, kamilice, tolščak, navadni plešec in navadna loboda ter njivska gorjušica. Suha, peščena in odcedna tla imajo radi mak, deltasti nagelj, ivanjščica in pelin, medtem ko v ilovnatih najdemo gabez, trpotec, meto, plazečo zlatico in regrat.

Plevel torej ni tako zlo, kot si predstavljamo, in s pridom ga tudi koristne uporabimo.
image
Taki prizori so na vrtovih k sreči vse redkejši.




Deli s prijatelji