TERMOSTATSKE GLAVE

Uravnavajmo temperaturo radiatorja in prihranimo (FOTO)

S termostatskimi glavami določimo, kako močno bo radiator grel v vsakem prostoru posebej.
Fotografija: Zmanjšajmo temperaturo. FOTO: Axel Bueckert/Getty Images
Odpri galerijo
Zmanjšajmo temperaturo. FOTO: Axel Bueckert/Getty Images

Zagotovo ste se kdaj vprašali, čemu služijo tako imenovane termostatske glave na radiatorjih. To so tiste bele in debele valjaste buče z oznakami od 1 do 5, s katerimi naravnamo temperaturo radiatorja, z njimi torej določimo, kako močno bo grel prostor. So dodatni del na radiatorju in pravzaprav niso potrebne, saj bo grel tudi brez njih, z navadno glavo, ki jo dobimo zraven ventila.

Najprimernejša temperatura v stanovanju pozimi čez dan je od 20 do 21 stopinj Celzija, ponoči pa kako stopinjo manj. FOTO: M-imagephotography/Getty Images
Najprimernejša temperatura v stanovanju pozimi čez dan je od 20 do 21 stopinj Celzija, ponoči pa kako stopinjo manj. FOTO: M-imagephotography/Getty Images

Pojasnimo najprej, kaj je radiatorski ventil, kaj je zapiralo, kaj navadna in kaj termostatska glava. Običajno imamo ventil in termostatsko glavo na desni zgoraj in zapiralo, ki je prav tako ventil, na desni spodaj. Lahko pa je vse na levi strani, odvisno od tega, iz katere strani prihajata dovodna cev za toplo vodo in odvodna hladna cev.

Neredko iz tal prihajata dve cevi, v razmiku, v starejših blokih okoli 3,5 centimetra, pri novejših sistemih pa 5 centimetrov narazen. Nanju je nasajen dvojni ventil, vrh njega pa radiator. Vsak radiator potrebuje ventil, s katerim reguliramo količino dotoka tople vode vanj. Če belo ročico odvijemo v nasprotni smeri urnega kazalca, ventil odpiramo, v smeri urnega kazalca zapiramo.

Radiatorji naj ne bodo založeni s pohištvom. FOTO: Doble-d/Getty Images
Radiatorji naj ne bodo založeni s pohištvom. FOTO: Doble-d/Getty Images

Spodaj zapiralni ventil nima glave ali kapice, zapremo ga s ploščatim izvijačem in služi bolj za servis, če denimo menjamo radiator. Z njim lahko sicer uravnamo odtok tople vode, vendar tega običajno ne počnemo.

Ventilu z navadno glavo, ki je običajno manjša od termostatske, nič ne manjka in bomo prav tako preživeli zimo, le da bomo imeli malo več dela. V hiši z lastnim kotlom oziroma pečjo za centralno kurjavo imamo sistem narejen tako, da imamo nekje v dnevni sobi na steni termostat, ki meri temperaturo zraka v prostoru. Ko ta pade pod nastavljeno vrednost, se peč samodejno prižge in začne segrevati vodo ter jo pošiljati po radiatorjih. V novejših blokih je stvar enako urejena, v starejših pa običajno ne.

3 pomeni 20 stopinj

V hiši s termostatom v sobi so termostatske glave morda manj nujne, čeprav dobrodošle, saj poleg osnovnega definiranja temperature s termostatom z njimi uravnavamo temperaturo lokalno, v vsaki sobi posebej, s čimer lahko prihranimo do 15 odstotkov energije! V starejših blokih za učinkovito izrabo toplote, in zlasti da se izognemo nepotrebnemu trošenju, pa so skorajda nujne.

Termostatska glava na radiatorju je pravzaprav lokalni merilnik temperature zraka. Na njej so oznake od 1 do 5, zraven pa še snežinka in 0. Nastavitev na številko 3 pomeni, da smo nastavili na temperaturo 20 °C, kar je optimalno. Naslednja stopnja 4 pomeni okoli 24 °C. Ko se bo temperatura dvignila na omenjene stopinje, bo glava avtomatično zaprla ventil in zmanjšala dotok tople vode. Gre za udobno uravnavanje temperature v prostorih, ne da bi nas zanimalo, kako se spreminja zunanja temperatura.

V stanovanju imamo vseskozi prijetno toplo in se nam ni treba ukvarjati z radiatorji in zapiranjem ter odpiranjem ventilov. Če gremo pozimi za nekaj dni od doma, glave nikoli ne nastavimo na 0, ampak na snežinko, ki pomeni temperaturo proti zamrzovanju. Lahko je tudi na 1, da malo segreva stanovanje.

Da bodo termostatske glave in ventili brezhibno delovali, jih moramo redno čistiti, občasno jih obrišemo z mokro krpo, in tu in tam zavrteti do konca v eno in drugo stran. Radiator oziroma termostatska glava na njem naj ne bo založena s pohištvom, knjigami, zagotovimo pretok zraka. Pritrditev glave na ventil je relativno enostavna, a moramo vedeti, za kakšen ventil gre. Fino je, da nam prvič nekdo pokaže, saj za to potrebujemo nekaj spretnosti. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije