Uporabimo naravne arome

V domu se hitro pojavijo neprijetne vonjave, ne nazadnje se v njih potimo, kuhamo, svoje prispevajo še morebitna vlaga, težave z odtoki in hišni ljubljenčki. Neprijetnih vonjav običajno ne zaznamo takoj, saj se nanje privadimo, šele ko prostor zapustimo in se vanj vrnemo, ugotovimo, da kombinacija ostankov kosila, ki je še pred eno uro tako dišalo, vlage in drugih vonjav ni najbolj prijetna.

Hitra in enostavna rešitev, ki jo še vedno uporablja preveč ljudi, so dišave za prostor. A te bodo težave le prikrile, velika večina je tudi zelo škodljivih za zdravje. Tako kot vdihujemo neprijetne vonjave, ki načeloma niso škodljive, vdihujemo tudi hlape, ki jih v zrak spuščajo dišave za prostor, a redko kdo se vpraša, kaj je sploh v njih in kakšno ceno plačujemo za to, da dom prijetno diši.

K sreči obstaja precej regulatorjev na ravni Evropske unije, ki določajo, katere snovi smejo v naš dom in katere ne. Tako so predlani denimo omejili uporabo izdelkov, ki vsebujejo ftalate, snovi, ki so bile nekoč nepogrešljive v osveževalcih zraka, a so zelo škodljive, še posebno za reproduktivno zdravje. To pa ne pomeni, da so dišave za dom, ki ne vsebujejo ftalatov, veliko bolj zdrave, še vedno namreč v zrak spuščajo kemijske spojine, ki dražijo dihala, kar še kako dobro vedo alergiki in astmatiki.

Veliko boljše, tako za naše počutje kot za stanje stavbe, je denimo zračenje. Če vsak dan nekajkrat na stežaj odpremo okna, lahko zgolj za pet minut, bomo pregnali neprijetne vonjave in tudi odvečno vlago, ki se je nabrala denimo med kuhanjem ali vročo prho, s tem pa bomo preprečili nastanek plesni. Tisti, ki bi domu kljub temu želeli dodati prijetno aromo, pa imajo na voljo zelo veliko povsem naravnih možnosti, ki so ne le boljše za zdravje, so tudi veliko cenejše.

Ena takšnih je denimo kava. Ob vonju sveže kuhane ali pražene kave so še jutra prijetnejša, vonj pražene kave pa nevtralizira nekatere neprijetne vonjave v kuhinji, denimo česna in čebule. V skodelice nasujemo nekaj kavnih zrn, lahko tudi mlete pražene kave, ter jih strateško razporedimo po stanovanju, še posebno po kuhinji in jedilnici. Če nekaj mlete kave nasujemo na dno vreče za smeti, bo pregnala tudi vonjave, ki se naberejo v košu. Enak učinek ima soda bikarbona, ki neprijetne vonjave odstranjuje iz tako rekoč vsega, česar se dotakne, tudi iz zraka jih bo. V posodico k sodi dodamo nekaj vejic sivke ali rožmarina in zrak bo nežno odišavljen.

Močneje odišavljen zrak v prostoru bomo dosegli z najljubšimi eteričnimi olji, ki jih nakapamo v temu namenjene razpršilce ali posodice, pod katerimi prižgemo svečko.



Ker tudi sveče med gorenjem v okolico spuščajo za zdravje škodljive elemente, ki dražijo dihala, je morda bolje uporabiti difuzor. Nekoč je bil za odišavljanje prostorov zelo priljubljen potpuri, odišavljeno suho cvetje, ki smo ga nasuli v posodo in postavili na mizo, nato smo za nekaj časa pozabili nanj, zdaj pa se vrača. Izdelamo ga lahko tudi sami, in sicer v posodo vsujemo pest ali dve, odvisno od velikosti posode, suhega cvetja in zelišč, po njih nakapamo malce najljubšega eteričnega olja in prostor bo takoj bolj prijetno dišal.



Dokler prostore še ogrevamo, tople radiatorje izkoristimo kot osveževalce – nanje razporedimo pomarančne olupke in s pomočjo toplote bodo odišavili ves prostor. Še prijetnejši vonj dobimo, če v pomarančo ali mandarino zapičimo nekaj klinčkov, vse skupaj pa postavimo na mizo ali polico. Če s klinčki na pomaranči ustvarimo lep vzorec, bodo tudi v okras.