Umetnost otroka bogati

Udeleževanje kulturnih prireditev in opazovanje umetnin, še bolj pa aktivno sodelovanje v umetniškem ustvarjanju vplivajo na otrokov psihosocialni in osebnostni razvoj na več področjih, pravi dr. Alenka Gril, razvojna psihologinja in raziskovalka na Pedagoškem inštitutu. »Kultura in umetnost sta med drugim pomembni za razvoj estetskega zavedanja, kritičnega mišljenja, domišljije in ustvarjalnosti, gibalnih sposobnosti, komunikacije in sodelovanja, čustvovanja in samoregulacije vedenja, otrokove moralnosti, samozavesti in samopodobe ter za oblikovanje kulturne identitete. Umetnost ponuja kompleksne izkušnje in spoznanja, ki jih je mogoče prenesti tudi na druga področja življenja.«

Za predšolske otroke je pomembno, da pridejo v stik z različnimi umetnostmi (literatura, kiparstvo, glasba, ples, gledališče, film ...), kar vzbuja kompleksno čustvovanje, spodbudi radovednost, domišljijo in zanimanje za odnose med ljudmi, hkrati pa spoznavajo možnosti za aktivno in kreativno izražanje, pojasnjuje sogovornica. Za šolske otroke je poleg tega pomembno še, da imajo priložnosti za urjenje v umetnostnem ustvarjanju. S tem usvajajo jezikovne kode in umetnostna izrazna sredstva ter se opismenjujejo še na drugih področjih (ne le v maternem jeziku in matematiki), obenem pridobijo izkušnjo trdega dela in vztrajnosti. Kaj pa mladostniki? »Za njih je poleg navedenega pomembno, da lahko izkustvena spoznanja ob soočanju z umetnostjo identitetno osmislijo. Možnost avtonomnega prevzemanja nadzora nad umetniškim ustvarjanjem je ključna za razvoj odgovornosti, medtem ko s promoviranjem mladinske ustvarjalnosti omogočamo njihovo sprejetost, prepoznavnost in aktivno udeležbo v družbi.«

Izberimo kakovost

Pri spoznavanju otrok z umetnostjo je ključno, da odrasli izberejo kakovostne vsebine, ki so otrokom razumljive, skladne z njihovim dojemanjem sveta in vedenjskim odzivanjem nanj. Za otroka so prilagojene vsebine zelo primerne, vendar pa obisk prireditev, ki niso namenjene le njim, na primer koncert klasične glasbe, nikakor ni odveč, je prepričana psihologinja. Kaj pa otroci iz manj vzpodbudnih in razvitih okolij, ki imajo omejen dostop do kulturno-umetniške ponudbe? »Manko lahko uspešno nadomeščajo tovrstne vsebine v vrtcih in šolah. V prizadevanju za kakovostno kulturno-umetnostno vzgojo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za kulturo in Zavod RS za šolstvo že več kot desetletje spodbujajo partnerstva šol in kulturnih ustanov, da v okviru Kulturnega bazarja otrokom omogočijo spoznavanje različnih področij umetnosti. MIZŠ od leta 2017 do 2022 podpira tudi projekt SKUM, v katerem se v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah razvijajo dobre prakse učenja v umetnosti in ob umetnosti v sodelovanju z umetniki in kulturnimi ustanovami.«

Sogovornica ugotavlja, da programe, namenjene otrokom in mladostnikom, pripravljajo številne ustanove. V Ljubljani so to denimo Cankarjev dom (glasbena in dramska umetnost), Lutkovno gledališče (lutkovna in dramska umetnost), Kinodvor (filmska umetnost s programom Kinobalon), Mestni muzej (raziskovanje kulturne dediščine) in številne nevladne organizacije, ki »odpirajo prostor za ustvarjalnost mladih tudi na področjih novih tehnologij in multimedijske umetnosti. Kulturna ponudba za otroke je na voljo tudi v drugih večjih slovenskih mestih, žal pa v majhnih krajih in na odročnih območjih ni tako.«