VREME

Trtine zmrznjene solze

Ob toplih dneh je trta že začela brstenje, marelice je že delno vzela pozeba ob ohladitvah v drugi polovici marca.
Fotografija: Marelice cvetijo najbolj zgodaj med vsemi sadnimi vrstami, zato so najbolj občutljive za spomladanske pozebe. FOTO: Fotolesnik/Getty Images
Odpri galerijo
Marelice cvetijo najbolj zgodaj med vsemi sadnimi vrstami, zato so najbolj občutljive za spomladanske pozebe. FOTO: Fotolesnik/Getty Images

Po toplem predvelikonočnem obdobju, ko so bile povprečne temperature za okoli 10 °C višje od dolgoletnega povprečja, se je pošteno ohladilo. Polarna zračna masa nas je dosegla že v noči na soboto, po daljšem obdobju je ponekod tudi deževalo.
Fenofaza solzenja vinske trte je letos nastopila že ob koncu marca. FOTO: Gwenvidig/Getty Images
Fenofaza solzenja vinske trte je letos nastopila že ob koncu marca. FOTO: Gwenvidig/Getty Images

Temperature zraka so bile sicer aprilske, vendar sta k občutku hladu prispevala severni veter in burja. V noči na nedeljo je bilo precej jasno, temperatura zraka se je spustila blizu 0 °C, pod lediščem je bila v alpskih dolinah in v nekaterih mraziščih. Tudi na velikonočno nedeljo je bilo čez dan sveže, dnevna temperatura se je postopno spuščala. Še bolj izrazit prodor mrzle zračne mase s severa Evrope ter Arktike nas je dosegel v noči na torek. Padavine so se razširile nad vso Slovenijo, ob dotoku vse hladnejšega zraka pa so državo zajele zimske razmere. Po nižinah je zapadlo od 5 do 15 cm snega, na Notranjskem in Kočevskem pa okoli 25 cm. Burja je sneg nosila skoraj vse do morja.
 

Pozebel cvet


Rodni brsti večine pri nas rastočih vrst sadnega drevja so trenutno v različnih razvojnih fazah. Marelice je že delno vzela pozeba ob ohladitvah v drugi polovici marca. Cvetijo najbolj zgodaj med vsemi sadnimi vrstami z izjemo mandlja, zato so najbolj občutljive za spomladanske pozebe. Saditi jih je treba na dvignjene lege, kjer je manjša možnost spomladanskih pozeb kot na severnih, severovzhodnih, odprtih, vetrovnih legah s težjimi tlemi. Marelice imajo kratko fiziološko mirovanje in jih vsaka otoplitev ob koncu zime zbudi, začneta se kroženje rastnih sokov ter brstenje.

Ob ohladitvi se lahko pojavita pozeba še zaprtih cvetnih brstov in pokanje luba na deblu. Pri temperaturi zraka npr. –5 °C se ob sončnem vremenu lub na južni strani segreje na več kot 10 °C, na severni pa je temperatura podobna zračnim temperaturam. Na prehodu iz negativne v pozitivno temperaturo lub popoka in odstopi od lesa in pozneje omogoči okužbe z različnimi lesnimi glivami. Da bi to preprečili, se priporoča beljenje debel marelic po koncu fiziološkega mirovanja v začetku januarja.

Na Goriškem zdaj zgodnje sorte breskev in nektarin zaključujejo cvetenje, v tem delu Slovenije že cvetijo tudi zgodnje češnje. Drugod so rodni brsti, odvisno od sadne vrste, sorte, lokacije, v različnih fazah razvoja: od začetnega napenjanja in odpiranja brstov, mišjega ušesca do faze balončka, začetka in ponekod tudi splošnega cvetenja. Od razvojne faze rodnih brstov je odvisna njihova občutljivost za spomladansko pozebo. Pričakovana ohladitev z negativnimi temperaturami zraka je zajela širše območje Slovenije, zato lokalni dejavniki nimajo večjega vpliva.
 

Poškodbe po pozebi


Kadar je temperatura zraka nižja od temperature rastlin, se te podhladijo in pozebejo. Pri debeloplodnih sadnih vrstah je za kolikor toliko normalen pridelek dovolj, če se oplodi in razvije v plodove okrog 5 % cvetov, pri drobnoplodnih, kot so češnje, pa se mora razviti v plodove vsaj 20 % cvetov. Po spomladanski pozebi je priporočljivo počakati z redčenjem vsaj 15 dni ali še bolje do začetka trditve koščice, da prej odpadejo poškodovani plodiči. Vseeno je priporočljivo pustiti več plodičev, ker lahko pride do poznega odpadanja.


Pri ocenjevanju poškodb cvetov se v glavnem ugotavlja lažje opazne poškodbe oziroma uničenje semenskih zasnov ali plodnic, ne vidijo pa se morebitne poškodbe brazd in pestičev, ki lahko onemogočijo oprašitev in oploditev, zato so lahko te ocene samo približne. Končno oceno škode zaradi pozebe je možno podati šele po končanem junijskem trebljenju plodičev.
 

Solzenje vinske trte


Tudi trta je pred prodorom hladnega zraka ob toplih dneh že začela brstenje, na izpostavljenih legah so zgodnje sorte v fenofazah od odpiranja brstov do že prvih vidnih listnih konic. Rast vinske trte je tesno povezana z dnevnimi temperaturami zraka in temperaturo tal v globini glavne mase korenin. Ko v začetku pomladi povprečne dnevne temperature dosežejo 8–12 °C, se po trti začno pretakati sokovi. Do fenofaze solzenja vinske trte pride, ko se temperatura tal v globini 40–60 cm dvigne na 7–8 °C, to pa je letos nastopilo že ob koncu marca. To fenofazo opišemo kot iztekanje soka iz ran na presekih rozg in večletnega lesa.

Pravimo tudi, da trta solzi ali joka. Ta izraz sega še daleč nazaj, v čas rimskega imperija, ko so temu pojavu rekli solze trt. Takrat se v koreninah poveča ksilemski tlak, kar požene tekočino proti zgornjemu delu trte, in glede na to, kako smo jo porezali, se pojavi solzenje, kapljanje ksilemske tekočine skozi rane. Sok, ki spomladi izteka iz obrezane trte, so naši predniki nekoč uporabljali za vnete in bolne oči. Za vinsko trto se kritične temperature razlikujejo glede na stopnjo rasti.


Medtem ko lahko v zimskem času mirujoča očesa prenesejo temperature pod –10 in celo do –20 °C ali več, so lahko odganjajoča očesa in poganjki prizadeti že pri –1,1 °C. Ugoden vpliv proti pozebi imajo gola, vlažna in zbita tla, ki imajo največjo zmožnost zadrževanja toplote. S povišano vsebnostjo vode ali namakanjem 2–3 dni pred zmrzaljo lahko v veliki meri vplivamo na manjšo škodo. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas