Tihi avto za brezskrbno vožnjo (FOTO)

Vem, naslov je na prvo žogo, a pri besedi niro se pač kar samo doda de in spomin odplava k slavnemu igralcu in režiserju. Glej, no, to so spoznali tudi pri Kii, saj e-nira oglašujejo z Robertom De Nirom. Režija in igra pa se pri e-niru kar ujemata.

Niro je na trgu že skoraj pet let, nobena izvedba ni klasična, samo bencinska (ali dizelska). Pri nas poleg električne prodajajo še običajno (ne pa tudi priključne) hibridno različico. Karoserija je vedno enaka, kompakten športni terenec brez terenskih ambicij (štirikolesnega pogona ni), a dovolj okreten za mestno uporabo, hkrati pa s 4375 mm dolžine dovolj velik, da bi lahko zadovoljil tudi družinske želje.

V njem se sedi visoko (akumulator je spravljen v dnu vozila), s prostorom načeloma ne bi smelo biti težav, tudi zadaj ga je vsaj za dva. Električna različica ima celo največji prtljažnik (z dvojnim dnom) med vsemi izvedbami tega modela (451 litrov).
 

Spodoben doseg

Pri vožnji po vsakodnevnih opravkih se e-niro izkaže z zelo dobro gospodarnostjo, v mestu smo le redko presegli porabo energije 15 kWh/100 km, večinoma je bila na nekajkilometrskih vožnjah, pogosto tudi v koloni, med 12 in 13 kWh/100 km, s čimer se konkurenca, razen hišnega Hyundaia, trenutno ne more kosati. Daljše vožnje premaguje z nekaj večjo porabo energije, v povprečju smo dosegli 16 kWh/100 km. Zelo spodobno, predvsem zato, ker izračunani doseg pada precej predvidljivo in se nežno prilagaja trenutnemu slogu vožnje.

Testni e-niro je imel večji akumulator, s 64 kWh, kar pomeni, da je izračunani doseg ves čas nihal med 370 in 420 km. Kdor je že vozil električni avtomobil, mu je najbrž jasno, da kakšnega hujšega stresa med vožnjo s tako velikim dosegom ne doživljate, polnilnic je vendarle dovolj, da med vsakdanjo uporabo redko, če sploh, zdrsnete pod 100 km dosega. Polni se na priključku na sprednji maski, kar ima svoje prednosti in slabosti. Na polnilnicah z izmeničnim tokom ga boste lahko polnili z močjo največ 11 kW.
 

Tiha vožnja

Torej se lahko mirno prepustite vožnji, ki je seveda ustrezno tiha, občasno vas utegne zmotiti le kakšen zvok iz podvozja med premagovanjem cestnih neravnin. E-niro lepo stoji na cesti, se pa vendarle kdaj nagne v ostreje voženih ovinkih, kjer bi si človek zaželel nekoliko bolj neposreden volanski mehanizem.


Elektromotorju s 150 kW sapa ne poide, od mirovanja do stotice e-niro z njim pospeši v 7,8 sekunde. Pred tem morate zgolj obrniti okrogli gumb med sprednjima sedežema na položaj D, moč regeneracije lahko nastavljate z ročico pod volanskim obročem. Pri najmočnejši regeneraciji zavor praktično ne boste uporabljali.
 

Bogata oprema

Cenim, da ima e-niro tudi s srednjo opremo motion vgrajeno bogato varnostno in udobnostno opremo. Z njim se boste varno in brez težav vozili samodejno, le po dobrih desetih sekundah vas bo zvok spomnil, da je roke bolj pametno kot v naročju držati na volanskem obroču. Radarski tempomat je občasno preveč občutljiv, zato zahteva nekaj več pozornosti voznika, vse druge funkcije pa so delovale učinkovito.


Pohvalim naj tudi kakovosten infozabavni sistem, ki na 25-centimetrskem zaslonu zmore tri različne prikaze. Ampak, Korejci, lepo vas prosim: v Sloveniji je uradni jezik še vedno slovenščina, res bi bil čas, da prikaze prevedete.
 

Visoka in še višja cena

Ob pogledu na cenik boste najprej odmahnili z roko, testni primerek e-nira pač stane 50.999 evrov. A takoj v sosednjem razdelku je z rdečo zapisan popust: 10.000 evrov. No, zdaj pa vedi, kaj storiti. Ali pohvaliti uvoznika, ki je končno dojel, da so električni avtomobili predragi, ali ga pograjati, ker s (pre)visoko osnovno ceno privablja lovce na popuste. Kakor koli že, tudi s popustom in vračunano subvencijo je e-niro še vedno za okroglih deset tisočakov dražji od hibridnega.