Stoletja Pocarjeve domačije, a v njej danes nihče ne živi (FOTO)

Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni je zaradi vzdrževalnih del v teh dneh še zaprta. Svoja vrata bo za obiskovalce odprla 16. julija 2022. Vsako soboto in nedeljo do 28. avgusta bo odprta od 11. do 18. ure. Domačija sicer velja za eno najstarejših v Triglavskem narodnem parku. S svojim videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbo o Pocarjevih obiskovalcem pričara sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes.

Hišne številke Pocarjeve domačije

Dolina Radovna sega v samo osrčje Julijskih Alp, zato so tu neprijetne alpske klimatske razmere. Vsaj bile so. Zime pa dolge in mrzle, saj sneg in mraz v senčni in ozki dolini pod severnim robom Pokljuke skupaj s spomladanskim in jesenskim mrazom za nekaj tednov podaljšata hladno zimsko obdobje.

O starosti Pocarjeve domačije govorijo listine, najdene v hiši. Najstarejša ima letnico 1609, v tisti iz leta 1672 pa je prvič zapisano ime Potzer. V stoletjih se je na domačiji zvrstilo mnogo rodov, toda danes nihče ne živi v hiši. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta spomeniško urejena in muzejsko opremljena, tako da objekti obiskovalcem vsaj delno dokumentirajo življenje in delo ter stavbno dediščino preteklih stoletij.

Bogastvo Pocarjeve domačije so bili gozdovi, pašniki, rovti, travniki in njive, posredno pa se njena gospodarska moč vidi v velikosti stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. Živinoreja in z njo povezane dejavnosti so zagotavljale glavni zaslužek in hrano za preživetje.

Stanovanjska stavba je zidana, pritlična, tradicionalnega tlorisa, njeni prostori pa so nanizani na osrednjo vežo. Glavni bivalni prostor je hiša s hišno kamro in z letnico 1775 na stropnem tramu. Iz veže je dostop v črno kuhinjo, v kamro za preužitkarje in v klet za spravilo repe, zelja, korenja, krompirja. Iz veže vodijo tudi stopnice na podstrešje, kjer se ponovi tlorisna razporeditev prostorov, vendar v preprostejši izvedbi.

Tu so v številnih skrinjah hranili oblačila in osebne predmete, kjer najdemo dve dolgi skrinji za žito ter posebno, trdno in tesno grajeno leseno kaščo za hrambo živil, mesa, masti in moke. Kašča ima letnico 1794.

Zunanjost stanovanjske stavbe je ostala skoraj nespremenjena. Vhod v hišo je zidan, polkrožen, vrata so stara, lesena, enokrilna. Nad njimi je na tram ostrešja pritrjena stara, na deščico izpisana hišna številka 13. Hišno pročelje krasita freska Višarske Marije in manjša freska Križanega z Marijama.

Gospodarsko poslopje je nadstropna stavba z delno zidanim, delno lesenim pročeljem in z lesenim nadstropjem. Tloris je vzdolžen in ga v pritličju sestavljajo štirje med seboj ločeni prostori. Vsak prostor, goveji, ovčji in kozji hlev ter listnjak, ima vhod z južne, dvoriščne strani. V nadstropju je dvoje prostorov: nad listnjakom je pod za mlatenje ali otepanje žita, nad hlevi pa osrednji, velik senik. Na čelni, zahodni strani gospodarskega poslopja je delno kamnit, delno lesen most za dovoz voz na senik. 

Hiša je osrednji prostor domačije.

Peč je pozimi lepo grela.