Ste vedeli? Izvirski polžki so dokaz izjemne kakovosti vode
Mreža vodnih poti je dolga kar 190 km in zavije tudi v sosednjo Avstrijo. Razdeljena je na 11 etap s povprečno dolžino 17,2 km, ki se jih po oceni snovalcev projekta da prehoditi v štirih do petih urah.
Na zaključnem dogodku projekta Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah so se zbrali številni ljubitelji narave in naravnih virov pitne vode ter vsi tisti, ki si želijo sonaravni razvoj Kamniško-Savinjskih Alp tudi v prihodnjih letih.
Projekt, v katerem sodelujejo kot partnerji lokalne akcijske skupine LAS Srce Slovenije, LAS Gorenjska košarica, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in LAG Süd Kärenten z Avstrijske Koroške, je nastal ob zavedanju, da je treba naravne izvire pitne vode varovati in jih ohraniti za prihodnje rodove. Na to se je v uvodnem nagovoru navezal kamniški župan Matej Slapar, ki želi doseči ambiciozen cilj ničelne tolerance izpustov škodljivih snovi v okolje, in posebej omenil prav Kamniško-Savinjske Alpe kot pomemben element povezovanja s sosednjimi občinami.
Županov cilj je ničelna toleranca do izpustov škodljivih snovi v okolje.
Barbara Strajnar z Občine Kamnik je na kratko predstavila rezultate projekta Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Poudarila je izjemno sodelovanje z občinami in lokalnimi prebivalci, zaradi katerega rezultati projekta presegajo občinske meje, celo državne. Pravo vrednost pa bo imel projekt šele, ko bo zaživel v prostoru oziroma med ljudmi.
Pomembno vlogo v projektu je imel tudi Jamarski klub Kamnik. Njegova člana Vido Kregar in Rajko Slapnik dobro poznata podzemno hidrografsko mrežo v Kamniško-Savinjskih Alpah in zadnjih šest let izvajata reden monitoring vode na nekaterih izvirih v Kamniško-Savinjskih Alpah. Veliko pozornosti namenjata tudi ozaveščanju o pomenu ohranjanja pitne vode in opozarjata na izjemno biološko pestrost izvirov v Kamniško-Savinjskih Alpah, kar umešča prostor v sam svetovni vrh. Ugotovila sta, da je na veliko izvirih kakovost vode izjemna, na kar kažejo fizikalno-kemijske, mikrobiološke in biološke analize vzorcev voda in tudi majhni izvirski polži, ki živijo le v izvirih vode najvišje kakovosti. Obenem sta opozorila na to, da redno testiranje omogoča pregled nad stanjem voda in pravočasno ukrepanje, če se pokaže onesnaženost.
Pomembno vlogo v projektu je imel tudi Jamarski klub Kamnik.
O zasnovi Mreže vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah in usklajevanjih z lokalnimi društvi ter občinami je spregovoril izkušen gorski vodnik Marko Petek. Vodno pot Kamniško-Savinjskih Alp je predstavil z vidika pohodnika in gorskega vodnika. Prepričan je, da je pohodništvo skupaj z uživanjem naravne pitne vode na njenih izvirih odlično izhodišče za oblikovanje edinstvenega turističnega produkta, kakršen v Sloveniji še ne obstaja. Omenil je tudi aplikacijo maPZS, v katero je vodna obhodnica že skoraj v celoti naložena. Del poti, ki poteka skozi avstrijski del Kamniško-Savinjskih Alp, na Planinski zvezi Slovenije še urejajo.
