OKOLICA CELJA

Sprehod skozi zgodovino s pohodom na Rifnik (FOTO)

Na vrhu vzpetine Rifnik kraljujejo ruševine nekdanjega gradu; hrib je bil obljuden že v bronasti dobi.
Fotografija: Z vrha se odpirajo čudoviti razgledi. FOTO: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Z vrha se odpirajo čudoviti razgledi. FOTO: Janez Mihovec

Vzhodno od Celja se razteza gričevje, ki se vleče vse tja do Hrvaške. V kulturni krajini si drugo za drugim slede idilične vasi in mesta. Eno takšnih je Šentjur pri Celju. Nad mestom se dviga zanimiva vzpetina Rifnik.

V Šentjurju se usmerimo na cesto proti Šentrupertu in parkiramo na koncu naselja. Markirana pot nas usmeri proti vrhu. Petinštirideset minut vzpona je sprehod skozi zgodovino teh krajev. Po pol ure hoje skozi goste gozdove se vzpnemo na manjšo ravnino, na kateri stoji kmetija Korošec. Ravnina se nadaljuje na kamniti pomol, kjer leži zanimiva razvalina gradu Rifnik oziroma Reicheneck, kot se je imenoval nekdaj. Prve omembe gradu, ki so ga sprva imeli v lasti vitezi Žovneka, segajo v leto 1281. Potem so si ga iz rok v roke predajale številne plemiške družine – vitezi Ploštajn, Krški škofje, Celjski grofje, vitezi Lichtenberg.

Po koncu turške nevarnosti in nastopu novega veka je nekoliko temačni, odročni grad odslužil svojemu namenu. Že v začetku 18. stoletja je bil opuščen in prepuščen propadu. A slikovita ruševina še vztraja. Gotsko jedro se je ohranilo, kasnejše slabše zidane zgradbe pa so se sesule same vase. Pri raziskovanju že precej zaraščenih ruševin je potrebne nekaj previdnosti.

Od kmetije nas precej strma pot, ki se tik pod vrhom poravna, vodi do vrha 568 metrov visoke vzpetine. Tu je manjša planota, ki je s treh strani obdana s prepadi, s četrte, južne strani, pa jo brani 250 metrov dolgo obzidje z obrambnimi stolpi.

Grad Rifnik se je nekoč imenoval Reicheneck.
Grad Rifnik se je nekoč imenoval Reicheneck.
Lahko branljivo vzpetino so kot tako prepoznali že naši davni predniki. Naseljena je bila že v bronasti in zgodnji železni dobi. V času rimskega imperija je bilo na njej svetišče lokalnega božanstva po imenu Akvona. Vrhunec obstoja je naselbina doživela konec antičnega obdobja. Konec četrtega in v petem stoletju so rimske meje na Donavi in Renu popustile pod navalom barbarov. Številna ljudstva so se pred pritiskom Hunom selila proti zahodu. Današnja Slovenija je bila prehodno območje na poti proti Italiji in življenje na ravnini je naenkrat postalo nevarno. Preživeli so zavetje iskali na Rifniku, in tu je nastalo precej veliko naselje, kjer so se do današnjih dni ohranili dve cerkvi, naselje okoli desetih hiš in že omenjeno obzidje.

Ena izmed hiš je obnovljena in številni panoji nam povedo zgodovino naselbine, ki je bila opuščena konec 6. stoletja. Pohod na Rifnik je tako pot skozi zgodovino tako rekoč do modernih časov.

Med potjo boste naleteli na ostanke nekdanjih časov. FOTO: Janez Mihovec
Med potjo boste naleteli na ostanke nekdanjih časov. FOTO: Janez Mihovec

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije