RAJ DOMA

Špinačo imamo vsi radi

Objavljeno 15. september 2020 08.24 | Posodobljeno 15. september 2020 08.25 | Piše: Alenka Kociper

Sejemo jo še vse do oktobra, izberemo sorto matador, ki brez težav prezimi; ne na gredah, kjer sta prej rasli rdeča pesa in blitva.

Mlado uživamo surovo ali jo le na hitro pokuhamo. FOTO: 5second/Getty Images
Špinača je pri nas zelo cenjena in priljubljena vrtnina, ki ne manjka na prenekaterem vrtu. Pomladne in jesenske setve zagotavljajo pridelek skoraj vse leto, le v najhujši vročini se ne počuti preveč dobro. Vse do oktobra imamo še čas, da jo posejemo za pridelek, ki ga bomo uživali na pomlad. Gotovo je na vrtu že kakšna prazna gredica, primerna zanjo. Pazimo na kolobar in ne sejmo na grede, kjer sta prej rasli blitva ali rdeča pesa.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Režemo zunanje liste, notranje v rozeti puščamo. FOTO: Lzf/Getty Images

Ne pozabimo tudi na dobre in slabe sosede, kar sicer v času, ko je na vrtu le še malo vrtnin, ni tako aktualno. A vendar, dobro ji bo v družbi paradižnika in visokega fižola, ki poleti špinači služita za senco, rada ima kapusnice, krompir, bob, čebulo, jagode in sladko koruzo, med slabe sosede pa šteje že omenjeno blitvo in rdečo peso. Zemlje ni treba preveč gnojiti, če je bila greda pognojena na pomlad, bo to zadoščalo. Sicer pa uporabimo hlevski gnoj, kompost ali kupljena organska gnojila. Medtem ko seme kali, to je približno dva tedna, poskrbimo, da bo zemlja vseskozi vlažna, večje rastline pa za sušo niso preveč občutljive. Sejemo jo v brazde, ki naj bodo narazen približno dvajset centimetrov, posevek v vrsticah bomo pozneje redčili, kolikor bo treba, na pet centimetrov razdalje. Pri tem mladih rastlinic nikar ne zavrzimo, uporabimo jih kot dodatek k solati ali sendviču.
Bolezni je ne ogrožajo pretirano, lahko pa jo napadejo plesni in viroze, od škodljivcev privablja predvsem uši, če je zemlja preveč pognojena, rade jo imajo tudi pesna muha in miši.

Ne mara hude vročine, zato jo sejemo konec poletja oziroma jeseni in znova na pomlad.

Glede na čas setve je pomembno, katero sorto izberemo. Pri nas sejemo predvsem dve, norvak in matador. Slednjo izberemo jeseni, saj brez težav prezimi, povrhu slabo prenaša vročino, na pomlad pa sejemo norvak, saj v vročini ne bo kar tako pobegnila v cvet, tudi zime najbrž ne bi preživela. Spomladi bomo špinačo sejali čim bolj zgodaj, če bo zasnežena zima, takoj, ko se sneg stali. Le toliko počakamo, da zemlja ni premokra za delo. Sejemo jo v dvotedenskih intervalih, toliko potrebuje za kalitev, tako bomo zmeraj imeli na razpolago mlado listje. Špinača je rastlina, ki se nenehno obrašča, režemo zunanje liste, notranje v rozeti puščamo.




Deli s prijatelji