VREME

Slovo od poletne vročine, prihaja hladna fronta

S prehodom hladne fronte se je pri nas zaključila vročina, temperature zraka se do konca meseca v notranjosti Slovenije ne bodo povzpele nad 25 stopinj Celzija.
Fotografija: Temperature bodo veliko bolj prijetne. FOTO: Yaruta/Getty Images
Odpri galerijo
Temperature bodo veliko bolj prijetne. FOTO: Yaruta/Getty Images

Pomahali smo v slovo četrtemu, ponekod že petemu vročinskemu valu. V večjem delu države je trajal pet dni, zapomnili pa si ga bomo po izjemni soparnosti. Končal se je s prehodom izrazite hladne fronte v noči na torek, 17. avgusta, po kateri se je nad naše kraje razširil občutno hladnejši atlantski zrak.

Večinoma je po Sloveniji padlo od deset do 30 mm padavin. FOTO: Famveld/Getty Images
Večinoma je po Sloveniji padlo od deset do 30 mm padavin. FOTO: Famveld/Getty Images

Pretekli vikend je sicer še prinesel ponoven rahel utrip vročine, začetek novega tedna pa hladno fronto z deževnim vremenom, ki je pomenila slovo od poletne vročine. Vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22, za celinsko podnebje 24 in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 stopinj Celzija. Toplotna obremenitev, ki nas je pestila v letošnjem poletju, se je ob posameznih vročinskih valovih razlikovala.

Pri enaki temperaturi je namreč toplotna obremenitev odvisna tudi od vlažnosti zraka, hitrosti vetra, ki odvaja toploto s telesa, in sončnega obsevanja. V vročih dnevih ima površina človeškega telesa temperaturo med 32 in 37 stopinjami Celzija. Ob vetru pri temperaturah pod 32 stopinj ta odvaja toploto s telesa, če je temperatura zraka zelo visoka, pa še dodatno greje telo, da še težje izloča odvečno toploto v okolico. Če zračna masa, ki prinaša vročino, vsebuje več vlage, razlika med dnevno najnižjo in najvišjo temperaturo ni tako izrazita, je pa ozračje bolj soparno in lahko nastajajo nevihte. Če zračna masa vsebuje manj vlage, je bolj stabilna in tudi vroča.

Dnevni temperaturni hod je izrazitejši, višje so tudi dnevne najvišje temperature, vendar so noči hladnejše. S prehodom hladne fronte prek Slovenije se je pri nas zaključila poletna vročina, napovedi kažejo, da se temperature zraka do konca meseca v notranjosti Slovenije ne bodo povzpele nad 25, na Primorskem pa ne nad 28 stopinj Celzija.
 

Bo dež pregnal sušo?


Večinoma je po Sloveniji padlo od deset do 30 mm padavin, kar je dobrodošlo tako za omilitev suše kot tudi požarne ogroženosti – predvsem na Primorskem. Razen nekaj močnejših nalivov na Goriškem in sunkov vetra v Vipavski dolini je zaključek poletja potekal dokaj umirjeno.

Vodna bilanca zadnjega meseca je bila v regijah južne polovice Slovenije ter v Ljubljani z okolico, na Koroškem in Savinjskem v znamenju zmerno sušnih razmer, na Spodnjeposavskem pa zelo sušnih. Drugod z vidika vodne bilance beležimo običajne razmere v površinskem sloju tal, lokalno pa so bile sušne razmere odvisne predvsem od vodno zadrževalnih lastnosti tal. Sredi tedna pričakujemo po večini suho vreme, nova vremenska fronta pa nas bo zajela predvidoma v noči na petek in nam prinesla spet manjšo pošiljko dežja.
 

Krompir – zemeljska hruška


Ime krompir izvira iz nemške besede Grundbirne – zemeljska hruška. Prvo slovensko ime zanj naj bi bilo zemeljsko jabolko. Na Slovenskem so gomolje najprej uporabljali kot hrano za živali in za kuhanje žganja. Konec 18. stoletja so prosvetljeni avstrijski cesarji začeli saditi krompir za prehrano ljudi.

Ko je bila v prvih letih 19. stoletja letina žit slaba in je nastopila lakota, se je krompir kot hrana revežev uveljavil za prehrano ljudi tudi pri nas. Prebivalci so ga zelo hitro sprejeli, sadili so ga na velikih površinah, pridelavo žit so opuščali. Zaradi slabega kolobarja in občutljivih sort se je sredi 40. let 19. stoletja pojavila krompirjeva plesen. Pridelava je nazadovala, začelo pa se je obdobje žlahtnjenja krompirja.
 

Izkop krompirja


Zgodnji krompir spravljamo v tehnološki zrelosti. Kožica je nežna in se ob izkopu poškoduje. Taki gomolji so primerni za takojšnjo rabo. Pozne sorte krompirja za ozimnico kopljemo konec poletja ali v jeseni v fiziološki zrelosti.
Pozne sorte krompirja za ozimnico kopljemo konec poletja ali v jeseni v fiziološki zrelosti. FOTO: Getty Images
Pozne sorte krompirja za ozimnico kopljemo konec poletja ali v jeseni v fiziološki zrelosti. FOTO: Getty Images

Krompir je dozorel, ko se krompirjevka posuši in se na gomoljih oblikuje trdna kožica. Izkop naj poteka v ugodnih razmerah, ko ni prevroče in ko je zemlja primerno vlažna. Če je prevlažna, je več možnosti za okužbe gomoljev z bakterijskimi in glivičnimi boleznimi. Tudi če je zemlja presuha, se gomolji ob izkopu poškodujejo, poškodovani deli pa so mesto vdora patogenov.
 

10 ton krompirja = 8000 litrov vode


Voda je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na količino in kakovost pridelka krompirja, saj je listi vsebujejo kar 90 odstotkov, gomolji pa od 75 do 80. Pridelek 50 ton gomoljev torej vsebuje okoli 40.000 litrov vode. Za tvorbo enega kilograma suhe snovi porabi krompirjeva rastlina 400 litrov vode. Bolj ko je voda dostopna krompirjevi rastlini, tem bujnejša je rast listov. Pomanjkanje vode spodbuja pojave nekaterih bolezni.

Suša med nastavljanjem gomoljev pospešuje okužbe z navadno krastavostjo krompirja, suša v juliju povečuje pojave venenja krompirja, ki so posledica okužb s povzročitelji črne pikavosti gomoljev, bele trohnobe in drugih. Sušne razmere so vzrok za pojave pokanja gomoljev, izraščanja, deformacij, rjave pegavosti in drugih napak. Za doseganje stabilnih in kakovostnih pridelkov bi bilo treba krompirjeve nasade praviloma namakati.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas