Slovenski avtomobilski trg 2022: prevlada športnih terencev in križancev
Lani je bilo v Sloveniji po podatkih analitične družbe Ardi prodanih 46.000 novih avtomobilov, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2021; med njimi jih je imelo še vedno daleč največ klasični pogon. Električni so dosegli nekaj rasti, njihov tržni delež je bil petodstoten. Med kategorijami so imeli vodilno vlogo mali križanci. Drugačni so deleži pri uvozu rabljenih vozil, kjer še prevladuje dizelski pogon.
Najbolje prodajane znamke
Če pogledamo znamke, je na vrhu Volkswagen (16 odstotkov) pred Škodo (deset odstotkov), ki sta ohranila lansko raven, tretji, Renault (devet odstotkov), je ob lastniških spremembah v njihovi slovenski prodaji precej izgubil. Peterico skleneta Hyundai in Toyota (oba nekaj čez šest odstotkov). Toyota je imela edina med množičnimi znamkami lani opazno rast in je tržni delež izboljšala za kar dve odstotni točki. Med izjemami z rastjo je bil tudi Opel, ki nekako spet pridobiva v preteklih letih izgubljene položaje, med premijskimi pa Mercedes.
Če pogledamo deleže še po lastniških skupinah, ugotovimo, da Porsche Slovenija (VW, Škoda, Seat, Cupra, Audi) obvladuje 32 odstotkov trga, Emil Frey (Peugeot, Citroën, DS, Fiat, Jeep, Alfa Romeo, Mercedes, Honda, Mitsubishi) 18 odstotkov, Grand Automotive, prej je bil to Renault Nissan Slovenija (Renault, Nissan, Dacia), pa 14 odstotkov.
Modeli in kategorije
Kako je bilo lani z modeli in modelskimi kategorijami? Medtem ko je bil v obdobju 2018–2021 z naskokom najbolje prodajani avtomobil v Sloveniji renault clio, je lani prvo mesto prepustil škodi octavii (1405 enot). Na drugem mestu je bil volkswagen T-roc (1282), clio je bil tretji (1257). Med prvimi desetimi najbolje prodajanimi je največ manjših oziroma srednje velikih križancev oziroma športnih terencev. Manjši suvi imajo skoraj 24 odstotkov trga.
Če dodamo še večje modele, je skupni tržni delež športnih terencev v Sloveniji 47 odstotkov. Nekdaj prevladujoča spodnji (npr. clio) in spodnji srednji razred (golf, ki ga v absolutni razvrstitvi ni več v prvi deseterici) imata le še 14 in 13 odstotkov trga. Še slabše gre še nekoliko večjemu (klasičnemu) srednjemu razredu, podobno velja za enoprostorce. Vsak od teh ima le nekaj odstotkov trga, ponudba se zmanjšuje, novosti so redke.
Ponudba pogonov
Bencinski avtomobili so ohranili vodilno vlogo. Če k njim prištejemo še tiste blage hibride, ki jih statistika vodi posebej, a so to vendarle predvsem bencinski avtomobili, je njihov delež lani znašal 63 odstotkov, kar je odstotno točko manj kot leta 2021.
Dizelski delež je z lanskih 25 upadel na dobrih 20 odstotkov. Koliko je bilo to želja kupcev, koliko pa posledica realnega stanja vse manjše ponudbe, je težko odgovoriti. Mimogrede, najbolje prodajana octavia je še vedno predvsem dizelska. Trg so dizlom jemali samopolnilni hibridi, ki se jim je tržni delež povečal s šest na osem odstotkov. Teh avtomobilov nima več le Toyota, temveč tudi druga imena, posebej tista, ki so ukinila modele z dizelskim pogonom.
63 % novih avtomobilov je bencinskih.
Priključni hibridi so bili lani še naprej le drobcena niša, saj niso deležni subvencij, njihova cena pa je visoka. Seveda so tu še popolnoma električni avtomobili, o katerih se največ govori in piše.
Njihov tržni delež se je lani povečal na pet odstotkov (leta 2021 trije odstotki), skupno je bilo na novo registriranih 2300. Najbolje prodajani električni model je bil pri nas lani tesla model Y, ki je imel 240 kupcev, takoj za njim škoda enyaq (201) in volkswagen ID.4 (188); med modeli z večjimi številkami so bili še renault twingo v električni izvedbi (145), tesla model 3 (126) in dacia spring (123). Različnih električnih modelov je že veliko, a se jih velika večina še vedno prodaja le v skromnem številu primerkov.
Številni rabljeni iz uvoza
Lani je bilo poleg novih avtomobilov v Slovenijo kot vselej pripeljanih tudi veliko rabljenih; po podatkih Eurotaxa Slovenija kar 35.000. Ni skrivnost, da na tem delu trga z naskokom prevladujejo avtomobili nemških znamk. Tako se je lani uvozilo od trikrat do štirikrat več rabljenih audijev in BMW-jev, kot se je prodalo novih.
Izrazita prevlada športnih terencev in križancev, posebno manjših.
Uvoženi avtomobili so še vedno pretežno dizelski, njihov delež je morda za odtenek nižji kot v preteklih letih, a še vedno znaša visokih 76 odstotkov. Za delno protiutež dodajmo 630 električnih rabljenih avtomobilov, ki so bili lani uvoženi k nam.
