NA VRT

Skrbno izberimo semena za vzgojo vrtnin

Objavljeno 03. marec 2020 09.11 | Posodobljeno 03. marec 2020 09.11 | Piše: Alenka Kociper
Ključne besede: semena vrt

Preden se odpravimo na vrt, pregledamo semena, stara zavržemo, uporabna pred setvijo razkužimo. Če je le možno, sejemo domača ali ekološka, ki niso kemično tretirana.

Nekatere vrtnine, na primer stročnice, sejemo neposredno na prosto.
Glede na letošnjo šibko zimo se marsikateremu vrtnarju že mudi brkljati po zemlji. S tem nikakor ne gre prehitevati, ker je zemlja mili zimi in za ta letni čas previsokim temperaturam navkljub še premrzla, da bi v njej lahko pognalo novo življenje iz semen ali sadik. Vsekakor pa je čas, da začnemo načrtovati, urejati, zbirati in kupovati semena ter vzgajati sadike. V času, ko smo vse bolj pozorni na to, kakšno hrano pridelamo in uživamo, mnogi že pri semenu krepko razmislijo, kaj dati v zemljo.

Industrijsko obdelana semena so odporna proti vrsti bolezni, kar ne pomeni, da rastlina ne bo zbolela, bo pa okužbo lažje sama premagala.

Če je za nas to pomembno, pač ne bomo kupili vrečk s semeni v prvi trgovini, ki nam bo na poti, ne da bi preverili njihovo kakovost. Pomembno je namreč, kako so semena pridelana in obdelana. Če so kemično tretirana, torej obdelana tako, da so odporna proti boleznim in škodljivcem, se jim raje izognimo v velikem loku. Ta so namreč obdelana s kemičnimi sredstvi, najpogosteje so to herbicidi in fungicidi. Tudi rastline, ki zrastejo iz tega semena, bodo namreč nosile posledice kemične obdelave. Ker je danes tržišče že polno ekološko pridelanih semen s certifikatom, ne bo težko najti kakovostnih, zdravih in naravnih. Pri tem velja še poudariti, da bodo najbolje uspela lokalno vzgojena semena, saj so že prilagojena na okolje in razmere, v katerih bodo rasle rastline. Še najboljša možnost pa so domača semena, ki smo jih sami pridelali iz odbranih rastlin najvišje kakovosti, ki so zrasle na domačem vrtu ali pa jih je pridelal sosed ali prijatelj in nam jih podaril. Mi pa svoja njemu, seveda.

Stara semena zavržemo

Morda nam je kaj semen ostalo od prejšnjih let, ta natančno pregledamo, in če so preveč stara, jih brez pomislekov zavržemo. Bolje je namreč, da kupimo nova, kot da sejemo taka vprašljive kakovosti, ki morda ne bodo vzkalila. Datum uporabe glejmo tudi, ko kupujemo nova semena. Praviloma velja, da naj ne bodo starejša od treh let, za nekatere rastline pa še celo manj. Tako seme korenčka in peteršilja, če ga seveda ne sadimo, kupujmo sproti, vsako leto, saj kaljivost izgubi že po dveh letih. Nekoliko dlje, do štiri leta, so kaljiva semena fižola in graha, solate, radiča, kumaric in buč, še kakšno leto dlje pa endivije, zelja, redkvice in rdeče pese.
image
Paradižnikove sadike mnogi vzgajajo sami. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES

Kot smo že zapisali, so industrijsko obdelana semena odporna proti vrsti bolezni, kar ne pomeni, da rastlina ne bo zbolela, bo pa okužbo lažje sama premagala. Ta semena so tudi bolj kaljiva, vendar lahko tudi domača semena pred uporabo zaščitimo z ustreznimi naravnimi sredstvi. Tako bomo izboljšali njihovo kaljivost in odpornost. Po receptih velja povprašati izkušene vrtnarje ali pobrskati po vrtnarskih priročnikih. Vsi nasveti za današnji čas seveda niso več uporabni, kot je denimo ta, da semena namakamo v raztopini kravjega gnoja.

Domači pripravki za boljše korenine

Zato pa lahko sami naredimo pripravke iz različnih zelišč in drugih sestavin. Kamilice na primer preprečujejo rast bakterij in glivic, baldrijan spodbuja rast korenin, medtem ko njivska preslica krepi rastline in jih varuje pred bakterijskimi okužbami. Semena namočimo v zeliščni pripravek; ta naj ne bo premočen, saj lahko povzroči neželene učinke, tudi nekaljivost. Semena, ki priplavajo na vrh, so neuporabna, zato jih zavržemo, preostala stresemo na časopisni papir ali brisačko, posušimo in posejemo še isti dan.




Deli s prijatelji