SERIJA SLIK
Skok v muzej: zaročenec je bil Kitajec
Kitajska umetnica Huiqin Wang v Slovenskem etnografskem muzeju razstavlja serijo slik o popotovanju Alme Karlin.
Odpri galerijo
Alma potuje okrog sveta naprej.Ilustracija: Huiqin Wang
Slovenski etnografski muzej (SEM) kot varen prostor za kulturni stik in stik z dediščino ostaja odprt za obiskovalce in vabi na svoje razstave – nove in stalne. Tako so, skoraj še povsem sveže, na ogled umetniške interpretacije Huiqin Wang na razstavi Alma potuje okrog sveta naprej. Z razstavo se SEM spominja 101. obletnice odhoda Alme M. Karlin na osemletno potovanje po svetu.
Razstava v SEM je nastala na pobudo Huiqin Wang, v Sloveniji uveljavljene kitajske slikarke. Pisateljičino potovanje po svetu je slikarka v svojem izvirnem slogu interpretirala s serijo slik, od katerih so nekatere objavljene v slikanici Mala Alma na veliki poti (idejna zasnova Huiqin Wang, besedilo Milan Dekleva, ilustracije Huiqin Wang in Luka Seme), ki je letos izšla pri založbi Mladinska knjiga. Na razstavi je 20 njenih slik, spremlja pa jo kratek video z branimi zgodbicami o Almi v slovenskem in kitajskem jeziku. S to razstavo in slikanico, namenjeno predvsem otrokom, se Alma spet podaja v širni svet.
Huiqin Wang so doslej pri njenem umetniškem ustvarjanju navdihovale življenjske zgodbe svetovljanov, ki so se srečevali s Kitajsko, to so: misijonar in matematik Ferdinand Avguštin Hallerstein, trgovec in svetovni popotnik Marco Polo ter slikar Giuseppe Castiglione. Že vrsto let jo vznemirja tudi Alma M. Karlin kot svetovna popotnica, ustvarjalka in ženska. Ne nazadnje je bil njen edini zaročenec Kitajec, s katerim sta med prvo svetovno vojno obiskala njeno mamo v Celju.
Wangova je letos prispevala tudi podobo Alme M. Karlin za ulično razstavo ilustracij Nepozabne (projekt 26. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk) in za knjigo Mladinske knjige Nepozabne: Ženske, ki so premikale meje našega sveta.
Huiqin Wang je kitajsko-slovenska slikarka, ilustratorka in kaligrafka, rojena leta 1955 v Nantongu v provinci Jiangsu na Kitajskem, kjer je tudi odraščala v času kulturne revolucije. Že v mladosti je rada ustvarjala na svoj način. Po srednji šoli se je odločila za študij umetnosti, ki ji ostaja v celoti predana. Od leta 1983 živi in ustvarja v Ljubljani.
Kolaž je bil njeno prvo umetniško delo. Nekega dne, ko staršev ni bilo doma, je razrezala svojo novo oblekico in iz cunjic sestavila sliko. Starši niso bili prav nič veseli, saj je v tistih časih vladalo na Kitajskem precejšnje pomanjkanje, novo obleko so ji lahko privoščili le za novo leto ali rojstni dan.
Veliko je brala, celo ponoči in na skrivaj, predvsem knjige, ki so bile tisti čas na Kitajskem prepovedane. Med glasbo, športom in slikarstvom se je v srednji šoli odločila za slikarstvo. Tudi na Kitajskem zbirajo točke za vpis na to ali ono šolo. Ko je pri 18 letih kandidirala za sprejem na likovni oddelek pedagoške univerze, je med osem tisoč študenti pristala na tridesetem mestu, kar zagotovo ni mačji kašelj, in na ta rezultat je zelo ponosna. Diplomirala je leta 1982.
Študij je nadaljevala na specialki na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pri prof. Zvestu Apolloniju je končala grafično specialko leta 1986 in nato še pri prof. Emeriku Bernardu magistrirala iz slikarstva leta 1989. Leta 1991 se je študijsko izpopolnjevala na Minerva Academy v Groningenu na Nizozemskem.
Za njeno slikarsko ustvarjanje je značilno združevanje stare kitajske slikarske tehnike z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami. Imela je številne razstave tako v Sloveniji kot na Kitajskem in po Evropi. Ilustrirala je tudi več knjig predvsem na temo Daljnega vzhoda.
Wangova od leta 1983 živi v Ljubljani. Foto: Martina Čuk
Razstava v SEM je nastala na pobudo Huiqin Wang, v Sloveniji uveljavljene kitajske slikarke. Pisateljičino potovanje po svetu je slikarka v svojem izvirnem slogu interpretirala s serijo slik, od katerih so nekatere objavljene v slikanici Mala Alma na veliki poti (idejna zasnova Huiqin Wang, besedilo Milan Dekleva, ilustracije Huiqin Wang in Luka Seme), ki je letos izšla pri založbi Mladinska knjiga. Na razstavi je 20 njenih slik, spremlja pa jo kratek video z branimi zgodbicami o Almi v slovenskem in kitajskem jeziku. S to razstavo in slikanico, namenjeno predvsem otrokom, se Alma spet podaja v širni svet.
Huiqin Wang so doslej pri njenem umetniškem ustvarjanju navdihovale življenjske zgodbe svetovljanov, ki so se srečevali s Kitajsko, to so: misijonar in matematik Ferdinand Avguštin Hallerstein, trgovec in svetovni popotnik Marco Polo ter slikar Giuseppe Castiglione. Že vrsto let jo vznemirja tudi Alma M. Karlin kot svetovna popotnica, ustvarjalka in ženska. Ne nazadnje je bil njen edini zaročenec Kitajec, s katerim sta med prvo svetovno vojno obiskala njeno mamo v Celju.
Alma v Celju Ilustracija: Huiqin Wang
Wangova je letos prispevala tudi podobo Alme M. Karlin za ulično razstavo ilustracij Nepozabne (projekt 26. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk) in za knjigo Mladinske knjige Nepozabne: Ženske, ki so premikale meje našega sveta.
Brala prepovedane knjige
Huiqin Wang je kitajsko-slovenska slikarka, ilustratorka in kaligrafka, rojena leta 1955 v Nantongu v provinci Jiangsu na Kitajskem, kjer je tudi odraščala v času kulturne revolucije. Že v mladosti je rada ustvarjala na svoj način. Po srednji šoli se je odločila za študij umetnosti, ki ji ostaja v celoti predana. Od leta 1983 živi in ustvarja v Ljubljani.
Kolaž je bil njeno prvo umetniško delo. Nekega dne, ko staršev ni bilo doma, je razrezala svojo novo oblekico in iz cunjic sestavila sliko. Starši niso bili prav nič veseli, saj je v tistih časih vladalo na Kitajskem precejšnje pomanjkanje, novo obleko so ji lahko privoščili le za novo leto ali rojstni dan.
Na ogled je 20 del. Ilustracija: Huiqin Wang
Veliko je brala, celo ponoči in na skrivaj, predvsem knjige, ki so bile tisti čas na Kitajskem prepovedane. Med glasbo, športom in slikarstvom se je v srednji šoli odločila za slikarstvo. Tudi na Kitajskem zbirajo točke za vpis na to ali ono šolo. Ko je pri 18 letih kandidirala za sprejem na likovni oddelek pedagoške univerze, je med osem tisoč študenti pristala na tridesetem mestu, kar zagotovo ni mačji kašelj, in na ta rezultat je zelo ponosna. Diplomirala je leta 1982.
Študij je nadaljevala na specialki na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pri prof. Zvestu Apolloniju je končala grafično specialko leta 1986 in nato še pri prof. Emeriku Bernardu magistrirala iz slikarstva leta 1989. Leta 1991 se je študijsko izpopolnjevala na Minerva Academy v Groningenu na Nizozemskem.
Med osem tisoč študenti je pristala na tridesetem mestu.
Za njeno slikarsko ustvarjanje je značilno združevanje stare kitajske slikarske tehnike z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami. Imela je številne razstave tako v Sloveniji kot na Kitajskem in po Evropi. Ilustrirala je tudi več knjig predvsem na temo Daljnega vzhoda.
