Še daleč od časov pred krizo

Polletje je mimo, tudi za proizvajalce in prodajalce avtomobilov. Približno 31.000 na novo registriranih vozil pomeni zmerno rast glede na lansko prvo polletje, vendar je to še precej manj kot v tem obdobju leta 2019 (skoraj 40.000). Najmočnejši tržni razred so zdaj mali športni terenci, pri pogonu izrazito prevladuje bencinski motor, električni avtomobili pa so na podobni prodajni ravni kot lani in daleč od močne rasti, ki jo doživljajo v nekaterih zahodnoevropskih državah.

Ni vgradnih delov

Kot so nam dejali pri podjetju Porsche Slovenija, ki ima v ponudbi nekaj količinsko vodilnih znamk, se sicer čuti počasno okrevanje, a je v gospodarstvu in med prebivalstvom še veliko negotovosti, kar se kaže tudi na trgu. Zaradi lanskega izbruha novega koronavirusa je po njihovi oceni težko primerjati statistiko prodaje v zadnjih treh letih. »V letu 2020 je bila zaradi epidemije in popolne ustavitve javnega življenja onemogočena prodaja novih vozil več kot dva meseca, kar se je seveda poznalo v statistiki prodaje. Letos pa se tako rekoč celotna avtomobilska industrija spopada še s pomanjkanjem polprevodnikov, in to je tudi glavni razlog, da je trg novih vozil krepko pod ravnjo prodaje pred krizo,« so zapisali. Njihova vodilna znamka Volkswagen je po deležu na vrhu, a je odvisna od razpoložljive proizvodnje oziroma dobave naročenih vozil za stranke. Posledica pomanjkanja vgradnih delov so daljši dobavni roki in majhna zaloga vozil.


Podobno nam je dejal generalni direktor podjetja Renault Nissan Adriatic François Delion: »Zaradi dveh razlogov je težko primerjati letošnje prvo polletje s predkriznimi časi. Prvi meseci leta so bili še vedno pod močnim vplivom omejitev za zajezitev epidemije. Nato pa je že sledila kriza zaradi pomanjkanja elektronskih komponent, ki je vplivala na zamude v proizvodnji in dobavi.« Renault ima po statistiki precej manjšo celotno prodajo kot lani, a zaradi omejene dobave so se osredotočili na prodajo končnim kupcem, predvsem fizičnim, in tam so v ospredju.

Mali športni terenci in bencin

Čeprav razmere na trgu torej še niso povsem normalne, so vseeno zaznavni nekateri trendi. Še naprej je očitna rast športnih terencev, ki imajo skupaj 40 odstotkov prodaje, med njimi so v ospredju manjši in srednje veliki modeli. Teh je v ponudbi ogromno, v vsakem od teh razredov že kakih trideset. Kategorija manjših suvov letos najbolj strmo raste in je s 16,5-odstotnim tržnim deležem prehitela dolga leta vodilni klasični razred manjših avtomobilov. T. i. cliov razred je letos najbolj izgubljal, tako kot tudi naslednji po velikosti (spodnji srednji), ki smo mu vselej rekli golfov. Še naprej se je zmanjševala tudi prodaja enoprostorcev, toda ti so glavnino izgube doživeli že prej.

Pri vrsti pogona je bencinski motor še vedno v veliki večini; če mu prištejemo še bencinske blage hibride, ki jih statistika sicer vodi posebej, je bencincem v prvi polovici leta pripadalo 62 odstotkov trga. Dizelski avtomobili, ki so nekoč prepričali več kot polovico kupcev, so zdaj pri 29 odstotkih. Hibridi imajo letos pet odstotkov trga, popolnoma električni avtomobili okoli dva. Nekaj sto je bilo prodanih še avtomobilov na plin, le nekaj deset pa priključnih hibridov, ki so povsem na obrobju.
Kljub napovedim o povsem električni prihodnosti so prodajne številke za električne avtomobile še naprej razmeroma pičle. Okoli 700 na novo registriranih baterijskih električnih avtomobilov je približno toliko kot v šestih mesecih lani. Zanimivo, da je bil najbolje prodajani električni avtomobil pri nas letos tesla model 3 (v pol leta 136 primerkov), ki bi mu težko rekli avtomobil za množice.

Kako do večjih električnih številk

Kot nam je odgovoril François Delion, se slovenski trg električnih vozil ne razvija tako hitro, kakor so pričakovali, današnja realnost na cestah je daleč od ambicij slovenske vlade, zastavljenih v sklopu evropskega zelenega dogovora. Po njegovih besedah je ta trend še bolj problematičen v kontekstu najnovejše evropske odločitve o dodatni zaostritvi pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida.


Pri Porsche Slovenija menijo, da za večji razvoj električne mobilnosti pri nas manjka predvsem ustrezno podporno okolje. Sedanji sistem finančnih spodbud Ekosklada da ni ustrezen, opozarjajo na zadnje nenapovedano zmanjšanje subvencij lansko jesen. Vendar direktorica Ekosklada Mojca Vendramin pravi, da zmanjšanje subvencij ni bilo nenapovedano, saj so v poslovnem in finančnem načrtu predvideli, da jih bo treba znova znižati. »Če želimo ohraniti kontinuiteto javnih pozivov in tako omogočiti, da so subvencije neprekinjeno na voljo, moramo višino subvencije prilagajati povpraševanju in razpoložljivim sredstvom. Po našem mnenju znižanje ni bistveno prispevalo k manjšemu povpraševanju, saj se cene samih vozil nižajo, subvencija pa je za manjša vozila na ravni 20 odstotkov, kar je primerljivo z drugimi subvencijami, ki jih dodeljujemo na podlagi energetskega zakona.«

Kaj pa strategija v prihodnosti? Po besedah Vendraminove na pobudo, da bi izdelali dolgoročni načrt spodbud, z ministrstva za infrastrukturo ni bilo odziva, je pa bila pripravljena nova uredba o zagotavljanju prihrankov energije, s katero bo zagotovljenih dovolj sredstev za tovrstne spodbude. Kot je že večkrat povedala, so akcijski načrti v pristojnosti ministrstev, ki pripravljajo strateške dokumente, medtem ko je Ekosklad izvajalec teh politik in ukrepov.