VRTNARJENJE

Sadike kupujmo preudarno

Objavljeno 19. april 2020 13.41 | Posodobljeno 19. april 2020 13.41 | Piše: Alenka Kociper

Lepo vreme nas je zvabilo na vrtove. Vrtnarije so v sklopu rahljanja ukrepov zaradi epidemije koronavirusa znova odprte, tako da lahko nakupimo vse potrebno za začetek sezone.

Danes zelenjavo vzgajamo predvsem iz sadik.
Sezona setve in sajenja po vrtovih je v polnem zagonu. Tisti najbolj zagnani so že opravili prve setve in saditve, tako so v zemlji že grah in bob, zgodnje zelje, cvetača in brokoli, pa seveda solate, vendar še z ničimer nismo pozni, z nekaterimi vrtninami, predvsem paradižnikom, pa je treba počakati do sredine maja.

Zadnja leta čedalje več zelenjadnic vzgajamo iz sadik, tudi tistih, ki smo jih nekoč pretežno sejali, na primer peteršilj in nekatere vrste solat. Spretni vrtičkarji sadike vzgajajo sami, mnogi, ki nimajo časa ali volje, pa jih raje kupijo v vrtnarskih trgovinah. Ponudba pri nas je dobra, tako da lahko vsak najde, kar potrebuje, pa ne le sadike, temveč tudi vse drugo, na primer zemljo za sajenje oziroma substrate, organska gnojila, posode ter seveda orodje.

Zaradi razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, si ne moremo privoščiti, da bi se cele ure sprehajali po vrtnariji in izbirali. Zato je pametno, da že doma temeljito premislimo, kaj vse potrebujemo, tudi količinsko. Najbolje, da se sprehodimo po vrtu z listom papirja in svinčnikom v rokah in naredimo načrt, kaj in koliko sadik potrebujemo. Če sadimo v lonce, približno preračunamo, koliko substrata, koliko organskega gnojila in podobno. S kolikor je mogoče natančnim seznamom se odpravimo v trgovino oziroma vrtnarijo, nakupimo kar se da hitro in umirjeno, da ne ogrožamo sebe in drugih. Seveda ne moremo kupiti vseh vrtnin naenkrat, saj jih po vrtnarskem koledarju sadimo v različnih obdobjih.

V zemlji so že grah in bob, zgodnje zelje, cvetača in brokoli pa seveda solate.

Za nakup si kljub omejitvam vzamemo dovolj časa, da izberemo kakovostne, zdrave in ravno prav velike sadike. Nikar ne nabirajmo vsevprek, temveč si vsako dobro oglejmo. Preden preverimo, kako lepo so razviti listi in kakšno steblo ima, proučimo koreninski sistem, ki je ključen za dobro rast. Biti mora čvrst in dobro razvit, pozorni pa bodimo tudi na barvo korenin. Te morajo biti bele, še posebno pri kapusnicah; če so rumene ali celo rjave, pomeni, da so že stare in so že dolgo v trgovini.
Ko smo prepričani, da so korenine primerno razvite, poglejmo še nadzemni del rastline. Tu potrebujemo malce več znanja.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO S paradižnikom ne gre hiteti. Fotografije: guliver/getty images
Predvsem moramo vedeti, da velika sadika ni nujno dobra, prej nasprotno, velja pravilo, da je bolje presajati manjše rastline, poleg velikosti pa je pomembno tudi število listov, ki jih je rastlina že razvila. Poglejmo konkretno: sadika paradižnika naj bi bila visoka med 12 in 14 centimetri, razvitih listov pa naj bi imela od šest do osem. Enako število listov naj ima paprika, sadike pa naj bodo nekoliko višje, od 16 do 18 centimetrov. Bučke in kumare bi morale imeti od dva do tri liste in biti visoke od 10 do 12 centimetrov, raje manj kot več. Seveda so to okvirne velikosti, ki so spet odvisne od sorte, tako da za podrobnosti le povprašajmo prodajalca. Če smo v dvomu, pa raje izberimo manjše, pri tem naj bo osnovno merilo videz koreninskega sistema. Poleg velikosti in števila listov seveda ocenimo videz rastlin, barvo, svežino in čvrstost. Pri tem je treba upoštevati sortne značilnosti, ki določajo barvo in velikost listov. Če primerjamo na primer sadiko rumene in zelene paprike: rumena ima svetle liste, zelena pa temne in na prvi pogled slednja deluje boljša, kar pa ni res, saj gre za sortne značilnosti.




Deli s prijatelji