Prva turistična jama v Evropi praznuje 390 let (FOTO)
Ob nizki temperaturi na površju se je iz jame zaradi toplejšega zraka dvigala meglica, ki jo rahla sapa stalno premika in preoblikuje. Ta pojav je vzbudil v ljudski domišljiji predstavo, da nad jamo rajajo vile, ki domujejo v njej, in ji dal ime: Vilenica. Da je bil naš Kras zgodaj znan po jamah, gre predvsem zasluga prav Vilenici, najstarejši turistični jami na svetu, ki je opremljena in razsvetljena v dolžini 450 metrov in doseže globino 72 metrov. Sicer pa so na koncu zgornje etaže odkrili črepinje lončenih posod iz mlajše kamene dobe, ki pričajo, da so takratni prebivalci hodili po vodo vanjo.
Vilenica je opremljena in razsvetljena v dolžini 450 metrov in doseže globino 72 metrov.
Vilenico pri Lokvi so obiskovali že pred letom 1633. Uveljavila se je zaradi bližine Trsta, cesarske kobilarne v Lipici in bližine pomembne tovorne poti, ki je potekala skozi vas Lokev v Trst. V vpisni knjigi obiskovalcev, ki jo hrani Inštitut za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojni, piše, da so jo odprli za čas vladanja cesarja Leopolda I.: ko je ta 1660. obiskal kobilarno v Lipici, si je verjetno ogledal tudi jamo. Iz leta 1633 pa je shranjena listina, s katero je dal grof Petač jamo v upravljanje lokavski župniji, ki je lahko razpolagala z zaslužkom od vstopnin. In prav zaradi tega dokumenta velja Vilenica za najstarejšo turistično urejeno jamo na svetu.
Prvi dokument o Vilenici je natančen opis s tlorisom in tremi podobami, delo dunajskega matematika Johanna Antona Nagla, ki je načrt naredil po nalogu cesarja Franca I. Štefana. Jamo je obiskal 18. julija 1748 in bil navdušen: zapisal je, da je to najlepša jama, kar jih je obiskal. Leta 1790 je vanjo vstopil Ferdinand, kralj Neaplja in Sicilije. Zanj so na posebne stroške celo popravili cesto Trst–Lokev. Kralj je bil navdušen in je lokavskim vodnikom daroval 25 zlatnikov ter s tem dobro plačal razsvetljavo s svečami in baklami.
V vpisni knjigi je med letoma 1821 in 1889 vpisanih več kot 2000 obiskovalcev, za takratne čase presenetljivo veliko. Knjigo so skupaj s ključi 1839. predali gostilni Muha v Lokvi, ki je stoletja skrbela za vodniško službo. Vstopnina je znašala skupaj z razsvetljavo 30 krajcarjev na osebo, za ta denar so dobili še glasbo v Plesni dvorani in vodnika, obvezno so se morali vpisati v knjigo obiskovalcev. Na jamski praznik so Tržačane zadnjič povabili 28. julija 1895 in za razsvetljavo porabili 1600 sveč.
Veličastna proslava
Ko je bilo po drugi vojni ustanovljeno Jamarsko društvo v Sežani, so zapuščeno Vilenico znova usposobili. Sredi leta 1962 so začeli dela, treba je bilo nadomestiti manjkajoče ali popraviti močno okrušene stopnice, jamsko pot očistiti ali na novo nadelati, jo na izpostavljenih mestih zavarovati. Po skoraj enem letu oziroma 2000 urah dela so jamo odprli: bilo je 19. maja 1963, proslava je bila veličastna, jamo, ki so jo osvetlili s pomočjo agregata, je obiskalo okrog 4000 ljudi, leta 1977 že 8000, zaradi vse več obiskovalcev so dve leti prej v bližini postavili jamarski dom.
Jamarsko društvo Sežana bo ob 390-letnici jamskega turizma proslavilo 60 let vnovičnega odprtja Vilenice v turistične namene. Osrednje praznovanje bo 20. maja, ko bodo med drugim odprli razstavo jamskih fotografij slovenskega fotografa Petra Gedeia, glasbeni popoldan pa bodo popestrili znani domači glasbeniki: pevka Tinkara Kovač, saksofonist Tomaž Nedoh in harmonikar Štefan Bembič. »Ob skrbi za turistično jamo poteka tudi raziskovanje jam na Krasu. Leta 1964 so bratje Fabris iz Sežane odkrili Fabrisov rov v Vilenici in jo s tem podaljšali za 150 in poglobili za 190 metrov. Novoodkriti deli so dostopni le za jamarje,« pove Jordan Guštin in še, da k ugledu jame doma in na tujem prispeva tudi mednarodni literarni festival za nagrado vilenica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev v Plesni dvorani jame v začetku septembra. Mednarodni festival so prvič razpisali 1986. in tako se je čudovita kapniška jama simbolno združila z bogatimi književnimi deli in se povezala z ljudsko legendo o nastanku Krasa.
Sicer pa je že leta 1821 slikar Peter Fendi na beneški razstavi prejel zlato medaljo za oljno sliko Vilenice, ki je domnevno prva umetniška slika kake jame na svetu. Nad jamo je bil navdušen tudi italijanski pisec in novinar Giuseppe Compagnoni di Lugo, ki jo je v verzih opisal v pesnitvi La grotta di Vileniza.
