Proslavili znamenitega rojaka
Z zaključno prireditvijo v avli podružnične šole v Višnji Gori so minulo sredo sklenili projekt Proslavimo Jurčiča, s katerim se je OŠ Stična vključila v letošnje leto Josipa Jurčiča (1844–1881). Spominsko leto znamenitega Muljavca, pisatelja, pesnika, dramatika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat je Vlada RS razglasila na predlog občine Ivančna Gorica.
Tretjega maja letos je namreč minilo 140 let, odkar je komaj 37-letni poklicni časnikar in glavni urednik Slovenskega naroda preminil v Ljubljani. In razumljivo je, da so se v letu, posvečenem eni od naših osrednjih kulturnih in političnih osebnosti druge polovice 19. stoletja, svojemu rojaku in njegovemu delu še posebno zavzeto posvetili v matični občini in šoli.
»V celotnem projektu so poleg občine Ivančna Gorica in Zavoda Prijetno domače sodelovale OŠ Stična, Zagradec in Ferda Vesela Šentvid pri Stični ter SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Tako je bilo v različne dejavnosti vključenih blizu petsto učencev in dijakov vseh starostnih skupin. Na literarnih večerih, ob zaključkih bralne značke, ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku in obiskih njegove rojstne hiše na Muljavi smo se pogovarjali o Jurčičevem življenju, njegovih delih in njegovi povezanosti z našimi kraji; prav tako so bili njegove povesti in romani vključeni v domače branje. V natečaju naše šole Jurčičev novinarski vajenec je sodelovalo 22 šolskih glasil, med katerimi so se po kakovosti vsebine in likovno-grafični podobi najbolje odrezale OŠ Dolenjske Toplice (z glasilom Rog), Prule (Iskrice) in Rodica (Utrip Rodice). Tudi letošnja prispevka za oddajo Infodrom sta govorila o Jurčiču. Pri likovnem snovanju so učenci v različnih tehnikah upodabljali pisateljev portret, junake iz njegovih del in njegovo, Pajštbarjevo domačijo. V sodelovanju z občinsko Zvezo kulturnih društev smo se Jurčiču poklonili z izvirno predstavo Sin slovenskega naroda, v kateri je nastopilo tudi šest učencev OŠ Zagradec. V okviru mednarodnega povezovanja šolske knjižnice so se naši učenci prek učenke slovenskih korenin Aline povezali z vrstniki v Kaliforniji ter jih s 25 angleškimi prevodi Kozlovske sodbe v Višnji Gori in kratkim avtorskim filmom seznanili z našim literatom,« pripoveduje učitelj nemščine Igor Rajner, ki je skupaj z učiteljicami Dragico Šteh, Katjo Tomažinčič, Urško Petek in Andrejo Robek Perpar tvoril jedro šolskega organizacijskega odbora za Jurčičevo leto.
Iz naroda za narod
Potem ko so na začetku zaključne prireditve učenca Enej in Ela Perpar recitirala Jurčičevi pesmi Dolenec in V opombo ter zbrane nagovorila ivanški župan Dušan Strnad in ravnatelj stiške OŠ Marjan Potokar, se je nadaljevalo strokovno srečanje. Bibliotekar dr. Mihael Glavan je Josipa Jurčiča označil kot utemeljitelja slovenskega novinarstva, ki da mora: obveščati, razlagati in komentirati dogajanja, ozaveščati in izobraževati ter razvedriti javnost. Kot liberalno usmerjeni pisec in urednik je tako pomagal ustvariti prvi slovenski politični dnevnik Slovenski narod.
Bibliograf dr. Drago Samec je navedel, da je pisatelj Jurčič mogel zrasti do takšne veličine, je najprej rasel iz bogastva ljudskih pripovedi in izročila. Že njegova prva objava izhaja iz pripovedi deda, rasel pa je tudi iz svoje usmerjenosti v zbiranje med ljudstvom živega folklornega izročila. Ivanški knjižničar Roman Rozina se je ukvarjal z vprašanjem, kako z vidika knjižnične dejavnosti danes približati velikega Muljavca: na podlagi domoznanske zbirke, s svetovanjem Jurčičevih del, s pomočjo bralne značke Beremo domače, s spodbujanjem izdajanja njegovih del in knjig o njem, z objavami v različnih medijih ipd. Vsestranski kulturni delavec in član KD Josip Jurčič na Muljavi Danijel Zupančič pa je dejal, da je prav Jurčič njihovo vas proslavil in Muljavcem zapustil bogato dediščino.
Junaki njegovih del so se vtisnili v genski zapis prebivalcev Muljave, Krke in Višnje Gore.
Zato so domačini izjemno ponosni nanj in med njimi oživi ob vsakem dogodku, ki je povezan z njim. V zborniku, ki so ga predstavili ob tej priložnosti, pa je objavljen tudi prispevek univ. prof. dr. Urške Perenič, v katerem poudarja predvsem širši, vseslovenski pomen Josipa Jurčiča.
