JAGODE

Privoščimo si jagode s svojega vrta

Jagode, ki jih bomo sadili spomladi, bodo obrodile že v istem letu, čeprav bo pridelek bolj skromen; izberimo sončno lego in bogato zemljo, za celoletni pridelek pa večkrat rodne sorte.
Fotografija: Zastirka bo zadrževala vlago in ohranila čiste jagode. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Zastirka bo zadrževala vlago in ohranila čiste jagode. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images

Idealni čas za sajenje jagod je resda avgust, vendar se bodo tudi spomladanske dobro prijele in dajale dober pridelek. Prva letina bo sicer nekoliko slabša, naslednje poletje pa bodo že v polni rodnosti. Za gojenje niso zelo zahtevne, če jim že na začetku zagotovimo optimalne razmere, to pa pomeni predvsem dobro osončeno, zavetno lego in propustno, peščeno ilovnato zemljo, ki naj bo bogata s kalijem in fosforjem.
Zastirka bo zadrževala vlago in ohranila čiste jagode. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Zastirka bo zadrževala vlago in ohranila čiste jagode. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images

Pred saditvijo zemljo pripravimo, odstranimo plevel in jo pognojimo s kompostom. Glede na potrebe po količini pridelka in prostor na vrtu jim lahko odmerimo samostojno gredo, lahko pa jih sadimo tudi ob robovih gredic, kar bo še bolje, saj bodo zreli plodovi bolj enostavno dostopni. Potem pametno izberimo sorte, najslajše in najbolj cenjene so tiste, ki rodijo poleti, v slabo jim lahko štejemo le to, da dajo pridelek le enkrat na leto. Med temi sortami ločimo rane, srednje in pozne.
Izberimo čvrste sadike z dobro razvito koreninsko grudo.
Izberimo čvrste sadike z dobro razvito koreninsko grudo.

Prve rodijo od konca maja do konca junija, druge od srede junija do srede julija, zadnje pa ves julij. Če jih bomo dobro razporedili, nam bodo prinašale sladko zadovoljstvo vse od maja do konca julija. Za domači vrt so primernejše večkrat rodne oziroma mesečne jagode, s katerimi lahko podaljšamo sezono uživanja svežih plodov. Včasih je veljalo, da imajo te sorte manjše in manj sladke plodove, danes pa so skoraj povsem enakovredne sortam, ki rodijo le enkrat, saj so se med žlahtnjenjem njihove lastnosti zelo izboljšale.


Ko izbiramo sadike, bodimo pozorni predvsem na to, da so dobro ukoreninjene. Pri sadikah v lončkih preverimo, ali korenine že rastejo skozi luknjice na dnu. Sadimo jih skupaj s koreninsko grudo, tako se bodo bolje prijele in lepše rasle. Jagodnjak obnavljamo na vsakih nekaj let, kakor se rastline izrodijo, a ni treba vselej kupovati novih sadik, saj jih lahko razmnožujemo s poganjki.

Sadimo jih v vrste ali v mešanih posevkih, zagotoviti pa jim moramo dovolj prostora za rast, zato naj bodo vsaj 25 centimetrov vsaksebi z drugimi sadikami ali vrtninami. Pri sajenju je res pomembno, da upoštevamo pravila kolobarjenja in dobrih sosedov. Tako jih ne sadimo na grede, kjer so pred tem rasli paradižnik, paprika, krompir ali same jagode. Boljši predhodnik je fižol.


Odlični sosedi jagodam so česen, čebula in por, ki odganjajo plesen in škodljivce. Skoraj obvezna je uporaba zastirke, najbolje, da okoli sadik nadevamo slamo, ki bo zadrževala vlago, poleg tega pa plodovi ne bodo umazani, saj ne bodo ležali na zemlji. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije