ŽIVALSKI SVET
Pred napadalnimi vranami rešili sovjega mladička
Veterinarji svetujejo, da mladičke, ki niso ranjeni, pustite v naravi.
Odpri galerijo
Sovica, ki jo je v oskrbo veterinarskega centra Pika prinesel sprehajalec. FOTO: VETERINARSKI CENTER PIKA
Najbrž niso redki ljubitelji narave, ki med pomladnimi in poletnimi sprehodi opazijo, da nekatere ptice, zlasti vrane, napadajo katero drugo vrsto živali. Ogrožene so zlasti druge ptice, njihova jajca in mladiči, vrane pa so v obdobju, ko ščitijo svoje mladiče, pripravljene napasti celo človeka.
Podnevi so zelo ogrožene nočne ptice, kot so sove, kar dobro vedo tudi veterinarji. Tako je mariborski Veterinarski center Pika nedavno obravnaval sovico, ki jim jo je prinesel zaskrbljeni najditelj. Bila je povsem onemogla in prestrašena, saj so jo prej napadale vrane. Sovo so pregledali in nahranili, nato pa so jo prepeljali v zavetišče za divje živali na Muti. Hkrati je omenjeni veterinarski center na svoji strani na facebooku objavil fotografijo rešenega mladička in nasvete, kaj narediti, če na tleh najdete majhno ptico, ne glede na vrsto.
Natalija Hercog Gerbec, dr. vet. med., vodja Veterinarskega centra Pika v Smetanovi ulici 78 v Mariboru, je med drugim povedala: »To sovico so napadale vrane v času, ko se je učila leteti v gozdu in je pristala na tleh. Zaskrbljeni najditelj jo je prinesel na Piko, kjer smo jo pregledali in ugotovili, da k sreči ni poškodovana. Brž smo jo nahranili s koščki surovega piščanca, z veseljem jih je pojedla. Obvestili smo zavetišče za divje živali na Muti, kamor bo tudi odšla. Smo v času ptičjih mladičev, ki se učijo leteti. Če niso poškodovani ali ogroženi, jih, prosim, pustite, saj so njihovi starši v bližini in pazijo nanje. Učenje letenja potrebuje svoj čas in vajo tudi pri pticah.«
Ena od privrženk centra Pika je ob vesti o poškodovani Branki napisala zelo zanimiv komentar o vranah. Dejala je, da so zelo pametne. In to celo tako zelo, da so z ukradenim kruhom krmile ribice v njenem ribniku in jih potem polovile, kruh pa tudi. Čeprav je ribnik že pred časom zasula, še zdaj pridejo pogledat na dvorišče, saj so si zapomnile, kje zlahka dobijo hrano.
Podnevi so zelo ogrožene nočne ptice, kot so sove, kar dobro vedo tudi veterinarji. Tako je mariborski Veterinarski center Pika nedavno obravnaval sovico, ki jim jo je prinesel zaskrbljeni najditelj. Bila je povsem onemogla in prestrašena, saj so jo prej napadale vrane. Sovo so pregledali in nahranili, nato pa so jo prepeljali v zavetišče za divje živali na Muti. Hkrati je omenjeni veterinarski center na svoji strani na facebooku objavil fotografijo rešenega mladička in nasvete, kaj narediti, če na tleh najdete majhno ptico, ne glede na vrsto.
Dr. Anja Rajšp je oskrbela mlado vrano z zlomljeno nogico. FOTO: VETERINARSKI CENTER PIKA
Pomagali tudi vrani
V Piki poleg domačih živali velikokrat oskrbijo tudi divje, največkrat gre za ježe in ptice. Ena njihovih zadnjih pacientk je bila vrana Branka, ki so jim jo najditelji konec maja prinesli v oskrbo zaradi zlomljene nogice. Čeprav vrane niso nikogaršnja skrb, ji je dr. Anja Rajšp imobilizirala ud. Upajo, da se bo rana kmalu zacelila in da jo bodo lahko kmalu spustili na prostost. Ker niso zaščitene tako kot vse vrste ujed, jih, če niso sposobne samostojnega življenja, največkrat oddajo ljubiteljem ptic, ki zanje potem skrbijo v ujetništvu.Ena od privrženk centra Pika je ob vesti o poškodovani Branki napisala zelo zanimiv komentar o vranah. Dejala je, da so zelo pametne. In to celo tako zelo, da so z ukradenim kruhom krmile ribice v njenem ribniku in jih potem polovile, kruh pa tudi. Čeprav je ribnik že pred časom zasula, še zdaj pridejo pogledat na dvorišče, saj so si zapomnile, kje zlahka dobijo hrano.
Največja sova v Evropi
Po ocenah Društva za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji trenutno živi do 150 parov velikih uharic, kar je bistveno več kot pred nekaj desetletji, ko jih je bilo le okoli deset parov. Velika uharica ni le največja sova pri nas, ampak tudi v Evropi. Samice, ki so malo večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot poldrugi meter. Če so bile sove še pred pol stoletja najbolj ogrožene zaradi lova, njihov obstoj danes najbolj ogroža plezanje v previsnih stenah (gnezdi na skalnih policah), veliko jih umre tudi zaradi električnih daljnovodov. Stebri so odlična mesta, na katera rade sedejo, a če se z razprtimi perutmi dotaknejo obeh žic, je elektrika zanje usodna. Od nje je težja le Blakistonova ribja sova; pri 71 centimetrih dolžine je velika uharica težka do 2,7 kilograma, ribja sova pa lahko pri isti dolžini tehta kar 4 kilograme. Najmanjša pritlikava sovica tehta vsega 41 gramov.
Po ocenah Društva za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji trenutno živi do 150 parov velikih uharic, kar je bistveno več kot pred nekaj desetletji, ko jih je bilo le okoli deset parov. Velika uharica ni le največja sova pri nas, ampak tudi v Evropi. Samice, ki so malo večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot poldrugi meter. Če so bile sove še pred pol stoletja najbolj ogrožene zaradi lova, njihov obstoj danes najbolj ogroža plezanje v previsnih stenah (gnezdi na skalnih policah), veliko jih umre tudi zaradi električnih daljnovodov. Stebri so odlična mesta, na katera rade sedejo, a če se z razprtimi perutmi dotaknejo obeh žic, je elektrika zanje usodna. Od nje je težja le Blakistonova ribja sova; pri 71 centimetrih dolžine je velika uharica težka do 2,7 kilograma, ribja sova pa lahko pri isti dolžini tehta kar 4 kilograme. Najmanjša pritlikava sovica tehta vsega 41 gramov.
