Po Sloveniji: skriti lepotec Cerkljanskega hribovja

V tistem trenutku, ko zaidemo v Cerkljansko hribovje, so vsepovsod sami klanci, ravnega sveta pa ni toliko, da bi človek tja postavil prst. Morda edini kraj, kjer je vsaj nekaj ravnine, so Šebrelje visoko nad dolino Idrijce. To je starodavna vas, ki je precej bolj znana po arheološkem najdišču Divje babe, kjer so našli neandertalčevo piščal.

Vendar nas ta tokrat ne zanima. Popeljemo se mimo cerkve sredi vasi in gasilskega doma proti južnemu delu planote. Pričakajo nas kažipoti in nas usmerijo proti slapu Padstanajca. K veliki večini slapov nas pot popelje od spodaj navzgor. Tu pa je drugače. Vse gre navzdol. Najprej se sprehodimo po asfaltirani cesti, potem po makadamu. Ta se spremeni v kolovoz in ta naprej v ozko stezico, ki na koncu deluje že kot lepo urejena drča.



Spustimo se v grapo potoka Sjavnca, morda sto petdeset višinskih metrov v globino. Po grapi se vleče 28 metrov visoka kamnita stena. Pod njo pridemo nekako od strani. Stena je nekoliko previsna in s sredine pada izjemno lep slap. V divjini Cerkljanskega hribovja je oddaljen od turističnih točk in le malo znan. Še največ ga pozimi obiskujejo ledni plezalci, ko celotna stena dobi ledeno preobleko.

Slap preprosto ne bi mogel biti lepši, vrhnji del priteče po ozki zajedi. Kot konjski rep se vrže čez previsno steno. Tolmuna pravzaprav nima oziroma je ta le njegov približek. Voda se namreč razprši na velikem balvanu na dnu stene. Tolmuna, torej jezerca, pa je tako le za vzorec, zato imamo še posebno priliko, da se pod spodmolom sprehodimo okoli njegovega curka.
Slap Padstanajca je pravo presenečenje globoko v gozdovih Cerkljanskega hribovja in ohladitev v vročih poletnih dneh. Velja si ga ogledati.