TURISTIČNA TRIBUNA

Po Sloveniji: pokljuški krog s kolesom

Z Mrzlega studenca prvo polovico po makadamu in nato z Rudnega polja nazaj po asfaltu.
Fotografija: Pred spustom po smučišču je treba zajeti sapo. FOTO: Milan Glavonjič
Odpri galerijo
Pred spustom po smučišču je treba zajeti sapo. FOTO: Milan Glavonjič

Izziv strmih okljukov s Krnice na Pokljuko prepustite bolj nabritim in raje bicikle z avtom prepeljite do Mrzlega studenca na začetku planote. Če bi se kdo iz familije rad poskušal na klancih, kjer navadni sleherniki še pred Zatrnikom preklinjajo svojo kolesarsko usodo, ga vrzite ven pred cerkvijo sv. Jurija v Zgornjih Gorjah. Pa naj goni! Enako je proti Pokljuki iz bohinjskega kota čez Podjelje. Strmo, da ti gre na bruhanje. Raje se podajte do prej omenjenega Mrzlega studenca, začetka izjemno zanimive ture za staro in mlado, ki sicer postreže s par klanci, pa ne tolikanj navzgor, da bi otroci jokali, ženske nergale, dedki psovali, sami pa bi se odločali, da tja gor pa s kolesi in družino res ne greste več.

Za dve Šmarni gori

Na Mrzlem studencu, kjer se začenja tista dolga ravna cesta v smeri proti Šport hotelu, parkirajte. Mest je dovolj, v napoto vaša vozila ne bodo nikomur. Sedite na kolesa in z asfalta takoj zavijte desno. Ravno nasproti počivališča, ob majhni leseni hiši, desno z asfalta, se začne makadamska polovica trase. Po nekaj sto metrih vas pričaka prvi klanček, le toliko, da začne srce biti v ritmu rekreacije. Zložno se gre do Kranjske doline, nato se držite levo, ne silite gor na Lipanco. Naprej po makadamu se spet za par odstotkov dvigujemo, ko pridemo do drugega izhodišča za Blejsko kočo na Lipanci. Tam predlagamo odmor. Še pametneje storite, če zavijete dol na Javorniško planino oziroma Zajavornik, kot pravi kažipot. Naj vam omenimo, da ste v tistem hipu na dveh kolesih točno 1300 metrov nad morjem, kar je za pljunek manj kot dve Šmarni gori.
Kolesarjenje po pokljuški planoti je zabavno. FOTO: Boštjan Fon
Kolesarjenje po pokljuški planoti je zabavno. FOTO: Boštjan Fon

Planina je živa, tam deluje planšarija. Potrkajte na njihove duri. Planšar Boris Žigert, doma iz Radencev, ima na skrbi 16 repov mlekaric, zadaj pa malo sirarno, in če si privoščite skuto, sir, ajdove žgance in kislo mleko, vam bo poganjanje pedalov naprej šlo veliko bolje od nog. Vrnite se na cesto, po kateri ste prišli, in odpeljite naprej. Makadam je počasi vzpenjajoč se, nič posebnega vas ne bo motilo, morda mestne srajce le to: sredi pokljuških gozdov zaslišite neverjetno tišino. Mimo partizanskega spomenika gre cesta v levo, nato pa pozor, pridete do križišča, kjer vas dva kažipota pošiljata levo. V desno ni nobenega. A prav po tej cesti, desno, usmerite kolesa, saj vas na koncu klancev čaka simpatična nagrada. Mimo peskokopa se prerinete do roba gozdne meje, kjer se vam odpre eno najdrobnejših slovenskih smučišč. Razgled navzdol gre proti Rudnemu polju, navzgor proti Viševniku. Ste na višini 1523 metrov, najvišji točki ture. Spust z zavorami lahko upočasnite, pazite na gornike, ki se vračajo s Triglava.

Pozor, biatlonec!

Po par zavojih ste pred Biatlonskim centrom Rudno polje. Popeljite se po asfaltiranem rolkarskem krogu in na strelišče. Morda boste naleteli na Jakova Faka na poletnem treningu in druge naše vrhunske biatlonce. Na strelišču, ogledate si ga lahko čisto od blizu, si predstavljate trenutke streljanja na tekmi svetovnega pokala, otroci si za spomin naberejo tulce nabojev, ki jih je precej okoli. Svetujem še en počitek, posebno če ste v družbi najmlajših, nato se usmerite po asfaltirani cesti proti Šport hotelu. Navzdol gre samo navzdol, in če niste boječega srca, lahko poženete tudi do 40 km/h. Po par kilometrih, ko samo sedite na kolesu, se mirno lahko usmerite desno proti Šport hotelu in kakšen krog naredite še tam, morda vas radovednost ponese do hotela Jelka. Napredovanje odsvetujemo, kajti vrniti se boste morali na Mrzli studenec, kjer je izhodišče krožne ture. Da bi se trudili po gozdnih vlakah pa iskali smeri sredi gmajne, je brez pomena. Cest na tistem predelu ni. Morda vas premami firbec, ali so kje sledi medveda, a verjemite nam, da se kosmatinec že tradicionalno na Pokljuki po načelu vsi vedo zanj – videl ga ni nihče pojavi na začetku jesenske gobarske sezone. Spust nazaj na asfalt vam prinese še par ovinkov in ravninski del ceste. Parkrat poženete in se zaustavite pred vozilom.
Pokljuški krog je nadvse primeren za stare in mlade. FOTO: Boštjan Fon
Pokljuški krog je nadvse primeren za stare in mlade. FOTO: Boštjan Fon

Ko malicate, seštejete skupno 25 kilometrov. Malo pokombinirajte s sredi teksta podano najvišjo točko ob podatku, da ste začeli na 1213 metrih, in dobite še višinsko razliko, ki ste jo elegantno prekolesarili v osrčju Triglavskega narodnega parka.

Postanek na planšariji Javorniške planine je obvezen. FOTO: Boštjan Fon
Postanek na planšariji Javorniške planine je obvezen. FOTO: Boštjan Fon

Kjer se merijo za biatlonske naslove, se lahko popeljete s kolesom. FOTO: Boštjan Fon
Kjer se merijo za biatlonske naslove, se lahko popeljete s kolesom. FOTO: Boštjan Fon

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije