Po Sloveniji: kolesarska sestrica pohodne poti Juliana Trail
Pravljični svet naših Julijskih Alp s skalnatimi gorskimi očaki, živimi planinami in romantičnimi dolinami, kjer se z rek in jezer pobliskavajo vsi odtenki modre, vabi v svoj objem. Zato je bilo pričakovati, da bo daljinska krožna pohodna pot Juliana Trail, ki je s 16 etapami ob vznožju gora na obrobju Triglavskega narodnega parka zaživela predlani (doslej so jo nadgradili na 20), postala hit. Ne le znotraj naših meja, kot ena najboljših pohodniških poti odmeva tudi po svetu. A če nam Juliana Trail omogoča odkrivanje lepot v pohodniških čevljih z nekoliko drugačnim pogledom na Triglav, kot smo ga vajeni med osvajanjem vrhov, lahko po novem odkrivamo čare zlatorogovega kraljestva še s kolesa. Zaživela je namreč 290 kilometrov dolga krožna kolesarska pot Juliana Bike, povezana v sedem etap, ki vas po lokalnih cestah, kolesarskih stezah, gozdnih poteh in kolovozih popelje po robu Julijskih Alp. Kot so pohodniško sestro Juliana Trail, bodo tudi kolesarsko različico v prihodnjih letih nadgradili.
Sedem etap, dolgih v poprečju 40 kilometrov. Tri pristopne etape. Skupna dolžina 290 kilometrov, med katerimi premagamo kar 8500 metrov višinske razlike. To so številke Juliana Bike, ki nam povedo, da se nanjo ne moremo podati v slabi kondiciji, saj prečimo tudi gorski prelaz Vršič, Pokljuko in Baško sedlo. A bodo vsaka kapljica znoja in kakšna kletvica hitro pozabljeni, saj vas etape iz Bohinja popeljejo čez pokljuške gozdove v dolino Radovne, ki je kot z razglednice, do Mojstrane. Z Vršiča se boste spustili do Bovca in Tolmina, čez Zakojco pa boste prej ali slej pripedalčkali še do Podbrd in avanturo prek Soriške planine sklenili na startu, v Bohinjski Bistrici.
Nova pridobitev za ljubitelje narave, gora in kolesarjenja je v osnovi del Slovenske turnokolesarske poti. S to pomembno razliko, da se etape Juliana Bike začnejo in končajo v turističnih krajih. Zato ne drvite, vzemite si čas za vsrkavanje lepot, ne le kot kolesar, tudi kot turist lahko raziščete destinacije ob poti.
Primarno kolesarsko mrežo bodo že v naslednjih dveh letih razširili s sekundarnim omrežjem, ki bo povezovalo kraje, ter s terciarnim, ki bo potekalo po krajih samih. Tako bomo dobili dobro razvejano in urejeno mrežo kolesarskih poti, ki bodo zadovoljile kolesarje vseh zmožnosti.
