Po požarih in poplavah še korona
Zadnji meseci do Avstralije niso bili nič kaj prizanesljivi; življenje ljudi in živali so najprej krojili požari in poplave, zdaj pa še koronavirus.
Odpri galerijo
V požarih poškodovane koale po zdravljenju počasi vračajo v njihovo naravno okolje. Foto: Guliver/Getty Images
Zaradi pandemije covida-19 sem bila svojo vrnitev s počitnic v Avstraliji prisiljena prestaviti za nedoločen čas. Da, izredne razmere s številnimi omejitvami zaradi koronavirusa vladajo tudi na tej vroči celini. Pred tem sta življenje na njej zaznamovali še dve drugi hudi preizkušnji – požari in neurja s poplavami, kar je zelo prizadelo tudi živali.
Gozdni požari Avstralijo pestijo vsako poletje, a jih s strogimi ukrepi večinoma uspešno obvladujejo. Letošnje poletje (to traja od decembra do začetka marca) je bilo še posebno vroče, suho in vetrovno, zato so se požari razplamteli do neobvladljivih razsežnosti. Uničenih je bilo na milijone hektarjev gozdov in zemlje, kmetij in domov, pri tem je življenje izgubila tudi več kot milijarda divjih živali, kar je nekatere vrste pahnilo na rob izumrtja.
Najbolj prizadeti so vrečarji (med katere spadajo koale in kenguruji) ter ptice in plazilci. Mnogo preživelih je utrpelo hude opekline in poškodbe dihal. Ocenjujejo, da je na najbolj prizadetih območjih poginilo tudi do 30 odstotkov lokalne populacije koal.
Pri reševanju, prevozu in zdravljenju prizadetih živali ter pri zbiranju sredstev, ki so vse to omogočila, je predano pomagalo veliko ustanov, organizacij in prostovoljcev. Posebno vlogo imajo skrbniki preživelih mladičev vrečarjev; ti mladiči prve mesece namreč preživijo v materini trebušni vreči. Ker pa za mnoge niso več mogle skrbeti njihove matere, so skrbniki izdelali posebne vrečke in jim približali razvoj v okolju, ki so ga vajeni.
Ko se je ozračje nekoliko ohladilo in požari niso bili več tako obširni, so nekatera območja Avstralije zaradi vremenskih sprememb zajeli še huda neurja in poplave. Situacija se je nekoliko umirila, potrebno pa bo še veliko dela in časa, da si bo narava lahko opomogla. Za veliko živali je na pogorelih območjih še vedno izziv najti zatočišče ter dovolj pitne vode in rastlin, ki so ključne za preživetje.
Koale se recimo prehranjujejo izključno z evkaliptusovimi listi, bivanje v krošnjah teh dreves pa jim omogoča varno zavetje pred plenilci. Živali, ki so bile sprejete v oskrbo in na zdravljenje in so uspešno okrevale, tam, kjer je to mogoče, postopno vračajo v naravo.
* Katja Zdovc je dr. vet. med.
Poginila milijarda živali
Gozdni požari Avstralijo pestijo vsako poletje, a jih s strogimi ukrepi večinoma uspešno obvladujejo. Letošnje poletje (to traja od decembra do začetka marca) je bilo še posebno vroče, suho in vetrovno, zato so se požari razplamteli do neobvladljivih razsežnosti. Uničenih je bilo na milijone hektarjev gozdov in zemlje, kmetij in domov, pri tem je življenje izgubila tudi več kot milijarda divjih živali, kar je nekatere vrste pahnilo na rob izumrtja.
V letošnjih požarih v Avstraliji je poginila več kot milijarda divjih živali, kar je nekatere vrste pahnilo na rob izumrtja.
Najbolj prizadeti so vrečarji (med katere spadajo koale in kenguruji) ter ptice in plazilci. Mnogo preživelih je utrpelo hude opekline in poškodbe dihal. Ocenjujejo, da je na najbolj prizadetih območjih poginilo tudi do 30 odstotkov lokalne populacije koal.
Nadomestne mame
Pri reševanju, prevozu in zdravljenju prizadetih živali ter pri zbiranju sredstev, ki so vse to omogočila, je predano pomagalo veliko ustanov, organizacij in prostovoljcev. Posebno vlogo imajo skrbniki preživelih mladičev vrečarjev; ti mladiči prve mesece namreč preživijo v materini trebušni vreči. Ker pa za mnoge niso več mogle skrbeti njihove matere, so skrbniki izdelali posebne vrečke in jim približali razvoj v okolju, ki so ga vajeni.
Brez evkaliptusa ni koal
Ko se je ozračje nekoliko ohladilo in požari niso bili več tako obširni, so nekatera območja Avstralije zaradi vremenskih sprememb zajeli še huda neurja in poplave. Situacija se je nekoliko umirila, potrebno pa bo še veliko dela in časa, da si bo narava lahko opomogla. Za veliko živali je na pogorelih območjih še vedno izziv najti zatočišče ter dovolj pitne vode in rastlin, ki so ključne za preživetje.
Izbruh novega koronavirusa je zajel tudi Avstralijo in država je morala sprejeti vrsto ukrepov. Zaradi omejitve transporta in stikov med ljudmi je omejeno oziroma upočasnjeno delovanje inštitutov in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z nadzorovanjem posledic požarov in monitoringom divjih in ogroženih živali. Prav tako se z novim načinom dela soočajo druge veterinarske organizacije. Številne so morale skrajšati delovni čas, po predhodnem telefonskem dogovoru sprejemajo le nujne primere. Lastniki živali se ne smejo zbirati v čakalnicah, temveč na svoj termin počakajo v avtu ali pred veterino, stik med lastnikom in primerno zaščitenimi veterinarskimi delavci pa naj bi bil čim krajši. Lastnike prosijo za strpnost in razumevanje, saj je v interesu vseh, da tudi zaposleni v veterinarskih organizacijah ostanejo zdravi in še naprej lahko izvajajo svoje poslanstvo.
Koale se recimo prehranjujejo izključno z evkaliptusovimi listi, bivanje v krošnjah teh dreves pa jim omogoča varno zavetje pred plenilci. Živali, ki so bile sprejete v oskrbo in na zdravljenje in so uspešno okrevale, tam, kjer je to mogoče, postopno vračajo v naravo.
* Katja Zdovc je dr. vet. med.
