JESEN

Po nalivih prijetne temperature

Morje bo ostalo prijetno toplo do konca kopalne sezone; letošnja letina jabolk je zgodnejša, nekatera koruzna polja so že prazna.
Fotografija: Temperature med 35 in 40 ºC brez padavin so povzročile tudi listne ožige in ponekod sušenje rastlin. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Temperature med 35 in 40 ºC brez padavin so povzročile tudi listne ožige in ponekod sušenje rastlin. FOTO: Guliver/Getty Images

Pretekli teden je naše kraje zajel višinski ciklon. Prinesel je obilne padavine vzhodni Sloveniji, kjer so reke močno narasle. Četrtega septembra se je razlila reka Ščavnica. Dosegla je pretok z od 5- do 10-letno povratno dobo. Na vodomerni postaji V Pristavi je bil s hidrometrično meritvijo izmerjen pretok 46 m3/s. Nato so v preteklem tednu sledili bolj topli in prijetni jesenski dnevi, ki jih je marsikdo še izkoristil za podaljšek poletja. Morje še ima prijetnih 25 °C. Glede na vremenske napovedi v septembru bo morje s pričakovanimi temperaturami nad 20 °C vsaj do konca kopalne sezone 15. septembra ugodno za kopalce.

Obiranje jabolk

Značilnost letošnje letine jabolk je, da je zgodnejša. Zadnje ohladitve in dež so zorenje jabolk rahlo upočasnili, kljub temu bo treba obiranje za skladiščenje opraviti prej kot v preteklih letih. Če nameravamo jabolka skladiščiti do pozne spomladi, je treba veliko pozornosti posvetiti določitvi pravega roka obiranja, ki ga sadjarji imenujejo obiralno okno. Upoštevati moramo, da je zorenje določenih skupin jabolk, npr. sort gala in elstar, zelo sočasno na vseh lokacijah na podobni nadmorski višini, k čemur je pripomogla toplota v času cvetenja. To pomeni, da je tudi tehnološka zrelost obeh sort jabolk zelo izenačena. Zelo hitro zori tudi sorta zlati delišes, ki so ga začeli obirati po 6. septembru. Pravilna določitev časa obiranja je nujna za kakovostno shranjevanje pridelka. Če predolgo čakamo z obiranjem, je možno prezorevanje. Tako prezgodnje kakor tudi prepozno obiranje negativno vplivata na skladiščno kakovost plodov. V nepravem času obrano sadje lahko v hladilnici propade. V hladilnico spadajo le zdrava in v pravem času obrana jabolka. Po podatkih svetovalnih služb v sadjarstvu lahko v zdravem nasadu, plodovi jabolk v zadnjem tednu pridobijo od 1 do 3 mm debeline, kar preračunano v težo pridelka pomeni tudi do 10 odstotkov celokupne mase. Na primer pri pridelku 40 ton na hektar lahko znaša izpad pridelka pri prezgodnjem obiranju do štiri tone na hektar. Napovedane nizke nočne temperature in sončno vreme v drugi polovici tedna bodo ugodno vplivali tudi na obarvanje jabolk.

Smo pred obiranjem glavnih sort jabolk. FOTO: Guliver/Getty Images
Smo pred obiranjem glavnih sort jabolk. FOTO: Guliver/Getty Images

Koruza ponekod že s polj

Nekatera koruzna polja so se že spraznila. Koruza na lahkih prodnato-peščenih tleh je prisilno dozorela zaradi avgustovske suše in vročine in je bila zgodaj primerna za siliranje. Na nekaterih njivah je koruza že presuha za siliranje, zato tudi pridelek, ki bo namenjen za krmo v zrnju, že pobirajo. Tudi koruza na težkih tleh je zaradi avgustovske vročine zelo hitro prešla v zorenje.


V vremensko ekstremnih poletjih, kakršno je bilo tudi letošnje, je spremljanje dozorevanja koruze za silažo pomemben tehnološki ukrep oziroma nepogrešljiva podpora odločitvi za čas pobiranja pridelka. Letošnje rastne razmere za koruzo so sooblikovale mila zima brez zmrzali in strukturiranja tal, hladna in premokra pomlad ter vročina in kratka suša v juliju in na začetku avgusta, zaradi česar so ponekod koruzne rastline prehitro dozorele. Zbita tla nimajo sposobnosti zadrževanja vlage, presežna talna vlaga po setvi je povzročila slabše razvit koreninski sistem. Temperature med 35 in 40 ºC brez padavin so povzročile tudi listne ožige in ponekod sušenje rastlin. Posledica je bila, da so koruzne rastline slabše oblikovale storže, listi in steblo pa so se nezadostno razvili. Spravila koruze v silos se lotimo, ko imajo rastline skupno vsebnost sušine med 33 in 35 odstotki. Sušino začnemo spremljati vsaj dva do tri tedne pred tehnološko zrelostjo silažne koruze. Pazimo, da s prezgodnjim ali prepoznim spravilom ne poslabšamo kakovosti krme. Koruzo za silažo lahko sejemo tudi kot strniščni posevek po ječmenu. Letos se ta slabše razvija, trenutno je v fazi metličenja in nastavljanja storžev, pridelki pa so zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer v času poznega zorenja običajno nižji.


Obeti analiz Evropskega skupnega raziskovalnega centra JRC kažejo, da bo pridelek koruze za zrnje v Evropi rahlo višji od preteklega petletnega povprečja kljub poletni suši in vročini, ki je pestila osrednjo in severno Evropo. K višji oceni pričakovanega pridelka je doprinesla jugovzhodna Evropa, kjer so bile vremenske razmere za rast koruze letos ugodnejše. Za Slovenijo ocena Evropskega raziskovalnega centra kaže okrog 1 % povečanje pridelka silažne koruze glede na petletno povprečje in 10 % glede na lanski pridelek. Podobno je s koruzo za zrnje, 1 % manjši pridelek kot v povprečju in 11 % večji kot lansko leto. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas