NA ZDRAVJE

Po 40. letu se prej izsuši

Koži upada sposobnost ohranjanja vlažnosti, suhost pa si lahko pridelamo tudi s pogostim plavanjem v bazenski vodi ali z delom na prostem ali tistim, ki zahteva pogost stik z vodo.
Fotografija: Suha koža je pogosta zimska nadloga. FOTO: Mark Dymchenko/Getty Images
Odpri galerijo
Suha koža je pogosta zimska nadloga. FOTO: Mark Dymchenko/Getty Images

Srbenje in občutek zategovanja, pordelost, luščenje, razpokan videz in grob občutek ob dotiku zanesljivo kažejo na suho kožo, ki je v zimskem obdobju zelo pogosta. Nizke zunanje temperature, suh zrak v ogrevanih prostorih in pomanjkanje vlažnosti so najpomembnejši dejavniki tveganja, ki ogrožajo nežno, gladko in napeto kožo, nelagodje pa si lahko nakopljemo tudi v preostalih mesecih leta, sploh če ne posvečamo pozornosti zaščiti pred soncem in izbiri kakovostnih kozmetičnih izdelkov.

Kriva tudi zdravila in terapije

Kot rečeno, so mraz, vetrovne razmere, visoka temperatura doma ali delovnega mesta in prenizka vlažnost najpogostejši krivec za suho kožo, ta ni nič kaj bolj vesela prepogostega prhanja ali kopeli, predvsem pa vroče vode. Tudi vztrajno ali pogosto drgnjenje kože z gobico ali rokavico ni koristno, enako agresivna in močno odišavljena kozmetična sredstva, saj koži tako odstranjujemo naravno zaščitno lipidno plast. Dejavnik tveganja je tudi staranje, saj ji po 40. letu upada sposobnost ohranjanja vlažnosti, suhost pa si lahko pridelamo tudi s pogostim plavanjem v bazenski vodi ali z delom, ki poteka na prostem ali zahteva pogost stik z vodo ali umivanje. Kriva so lahko tudi nekatera bolezenska stanja, kot so težave s ščitnico, sladkorna bolezen ali pomanjkanje določenih hranil, in zahtevne terapije, denimo ob zdravljenju raka, dializi ali uživanju nekaterih zdravil.

Uporabljamo kakovostna negovalna sredstva. FOTO: Alona Siniehina/Getty Images
Uporabljamo kakovostna negovalna sredstva. FOTO: Alona Siniehina/Getty Images

Suha koža sama po sebi ni nevarna, a če jo zanemarimo, lahko povzroči neljube zaplete, denimo, lahko razpoka in zakrvavi, rane pa omogočajo vstop bakterijam v telo in razvijejo se lahko vnetja. Nadlogo je priporočljivo zatreti v kali ali pa še raje preprečiti, zato je sploh v zimskem obdobju za tiste, ki se s tegobo pogosto spopadajo, nujno dodatno vlaženje kože, sploh na izpostavljenih predelih, kot so roke in obraz; kolikor je le mogoče, se pred mrazom zaščitimo z oblačili. Smiselna je uporaba sredstev z zaščitnim sončnim faktorjem vse leto, ob prhanju, ki naj ne bo prepogosto in predolgotrajno, pa uporabljamo mlačno vodo, nikoli vroče. Kozmetična sredstva naj bodo blaga in nežna ter kakovostna in brez dišav ter alkohola. Pri britju uporabljamo izdelke, ki blažijo občutek rezila na koži, britvica naj bo vedno čista oziroma nova, če uporabljamo takšno za enkratno uporabo. Po vsakokratni depilaciji uporabimo vlažilno sredstvo. Vseskozi pijemo veliko vode!

Zelo pogosto jo skupijo roke. FOTO: Ablokhin/Getty Images
Zelo pogosto jo skupijo roke. FOTO: Ablokhin/Getty Images

Če ukrepi za samopomoč ne pomagajo, se pojavijo vnetja ali se suhe zaplate celo povečujejo, je nujen obisk pri zdravniku.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije