PRIDELEK

Paradižnik ne mara vlage

Objavljeno 10. julij 2020 18.30 | Posodobljeno 10. julij 2020 15.15 | Piše: Alenka Kociper

Za dober in zdrav pridelek moramo zagotoviti, da bodo rastline čim bolj na suhem in prepišnem.

Zlasti v vlažnem vremenu je paradižnik občutljiv za bolezni.
Paradižnik je pri nas tako rekoč obvezna vrtnina, saj raste domala na vsakem vrtu. Spretni vrtnarji se veselijo obilnega in lepega pridelka, malo manj vešči se jezijo, ko udari bolezen. V resnici je paradižnik precej občutljiv, zlasti mu grozi paradižnikova oziroma krompirjeva plesen, to je glivična bolezen, strokovno imenovana fitoftora oziroma phytophthora. Za razvoj plesen potrebuje vlago, zato jo lahko zagotovo pričakujemo v vlažnih, deževnih poletjih.
image
Paradižnik potrebuje streho, hkrati pa dovolj zraka oziroma prepišnost. FOTOGRAFIJE: GETTY IMAGES

Pred plesnijo je varnejši pridelek na Primorskem, saj je tam vlage manj, pogosteje pa tudi piha. Suho in prepišno vreme pa je tisto, ki razoroži bolezen. Da bi preprečili izbruh bolezni, torej poskrbimo, da bo paradižnik čim bolj na suhem. Pri tem naj povemo, da je pri plesni že prepozno, saj so oboleli plodovi neužitni, če bolezen napade celotno rastlino, pa jo je treba uničiti. Zato je treba ukrepati preventivno, kar se začne že s sajenjem. Sadike posadimo dovolj vsaksebi, da se odrasle rastline ne bodo dotikale.
 

Razdalja


Razdalja je odvisna od velikosti posameznih sort, najbolj zanesljivo pa je, da sadimo v vrsti na pol metra, med vrstami pa naj bo razdalja še večja, 70 centimetrov. Pomembno je tudi, da rastline niso pregoste, zato je obvezno obtrgovanje zalistnikov. S tem naredimo dvojno korist, razredčena rastlina bo bolj zračna, hkrati pa odvečni zalistniki ne bodo kradli hrane listom in plodovom. Potrgamo tudi spodnje liste.
70
centimetrov naj bo razdalja med vrsticami posajenih sadik paradižnika.


Paradižnik zalivamo vedno pri tleh, za zdrav razvoj pa lahko škropimo z ustreznimi ekološkimi pripravki. Škropimo vedno v suhem vremenu, da se bo rastlina čim prej posušila. K zdravim rastlinam pripomore tudi izbira ustreznih sort, na trgu namreč lahko najdemo tudi take, ki so odporne proti boleznim oziroma, bolje rečeno, so zanje manj dovzetne. Proti plesnim odporne sorte prepoznamo po imenih, ki se začnejo na črki ph, s katerima se začne ime bolezni phytophthora. Te sorte so denimo phantasia, phylonya in phylovita, vse lahko kupimo v bolje založenih vrtnarijah.
Poleg naštetih preventivnih ukrepov pa je najboljša fizična zaščita pred dežjem.
 

Neestetske plastične strehe


V ta namen vrtnarji zadnja leta paradižnik zaščitijo s strehami, ki jih kupijo ali naredijo na različne načine. Naši vrtovi so tako polni bolj ali manj (ne)estetskih plastičnih streh, ki paradižnik sicer ščitijo, hkrati pa lahko precej skazijo podobo urejenega vrta. Zato pri zasnovi strehe poleg uporabnosti pomislimo tudi na videz. Najpreprosteje je, če na gredo s paradižnikom postavimo konstrukcijo, to so lahko tudi lesene, bambusove ali plastične palice, na katere namestimo prozorno plastično folijo.
Pred vlago paradižnike ščitimo s streho, ki pa mora biti postavljena tako, da bo med rastlinami zrak neovirano krožil.


Streha za paradižnik mora biti dovolj visoka, da bo lahko pod njo zrak nemoteno krožil, pa tudi dovolj široka, da dež ne bo padal po rastlinah. Če ga gojimo v rastlinjaku ali tunelu, poskrbimo, da bo dovolj visok, poleg tega ga moramo redno odpirati in zračiti. Najboljši tuneli so taki, da jim lahko streho po dolgem ob straneh privzdignemo in jih tako odpremo.
Ker zaradi pravil kolobarja, ki tudi pripomore k zdravim in odpornim rastlinam, paradižnika ne sadimo vsako leto na isto gredo, naj bo streha, kakršna koli že je, prenosna. Tako jo bomo lahko selili skupaj s paradižnikom.




Deli s prijatelji