NA ZDRAVJE

Ožigalke speremo že v morju

Objavljeno 14. julij 2020 11.20 | Posodobljeno 14. julij 2020 11.20 | Piše: Aleksander Brudar

Poleti nam lahko brezskrbno uživanje v vodi, na plaži ali drugod v naravi pokvarijo ožig meduze, pik ose, ugriz črne vdove; znate pravilno ravnati?

Mesto, kjer vas je ožgala meduza, spirajte s slano vodo. FOTO: Shutterstock
Za marsikoga ni poletja, da ne bi užival v morski vodi, se potapljal, plaval in se v njej hladil. A vse to nemalokrat s sabo prinese nekatere neprijetnosti, ki jih povzročijo male morske živali. Če se razveselite pogleda na morske ježke, imate lahko hitro pokvarjen dopust, če nanj stopite. Njegove bodice so zelo krhke in se lahko hitro zlomijo, odlomljeni delček pa tiči v vašem stopalu. Bodico je treba čim prej odstraniti, najlažje s pinceto. Včasih se zgodi, da jih težko opazimo, ker so se zarile globoko v kožo. V tem primeru sledimo modrikasti barvi, ki se pojavi na mestu, kjer se je bodica zarila v kožo. Sicer pa se je iglic najlažje znebiti s kisom, ki jih zmehča, in jih tako laže izvlečemo.

V vodi lahko naletimo tudi na meduzo. V primeru ožiga čim prej, že v morski vodi, speremo ožigalke s kože, prizadeto mesto vedno speremo z morsko vodo in nikakor ne sladko! Mesto ožiga potem izpiramo z mešanico vode in kisa. »Bolečina mine po nekaj urah, srbečica pa po nekaj dneh,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Prizadete kože ne smemo drgniti, po potrebi uporabimo sredstva proti bolečinam in alergiji,« še svetujejo na NIJZ. Podobno kot pri meduzah se v
image
V Istri in Dalmaciji lahko srečate črno vdovo.
primeru prve pomoči obnašamo po ožigu morske vetrnice. »Tudi pri tej vrsti živali se pojavi bolečina s srbečico, lahko pa se pojavi izpuščaj, ki se pozneje spremeni v gnojne mehurje.« Na NIJZ še pravijo, da se po stiku z morsko vetrnico lahko pojavijo glavobol, šibkost ali bolečine v mišicah.

Ko ugrizne črna vdova

Ne le v vodi, na nevarnosti lahko naletimo tudi na obali. Predvsem v Istri in Dalmaciji lahko srečamo črno vdovo, edinega pajka v Evropi s človeku nevarnim ugrizom. »Strup je primerljiv s kačjim, vendar za zdrave ljudi ni smrtno nevaren,« pojasnjujejo na NIJZ in dodajo, da je lahko nevaren predvsem za oslabele osebe, bolnike, hude alergike, dojenčke in majhne otroke. Črna vdova pri ugrizu izloči živčni strup, ki povzroči težave šele čez kakšno uro. Prvi znak, da nekaj ni v redu, lahko vidite že na mestu pika: nastaneta oteklina in rdečina, koža odmira z luščenjem. Hkrati se pojavi huda bolečina, ki se širi v trup in ude. »Dihanje postane boleče in naporno. Bolniku je slabo, lahko bruha, preveč se znoji in slini. Pojavijo se tresenje, parestezije v udih. Težave lahko trajajo več dni,« na NIJZ naštevajo simptome, občutljivejši lahko umrejo zaradi odpovedi srca ali dihanja. In kakšna naj bo prva pomoč? Tisti del telesa, ki ga je doletel ugriz črne vdove, postavite v vročo kopel, saj je strup občutljiv za visoko temperaturo. Nato naj sledi imobilizacija uda. Seveda je nujen pregled pri zdravniku, ki lahko v hujših primerih pacientu da serum oziroma protistrup.
image
Brezskrbno plavanje se lahko hitro konča z bolečino. FOTO: Bicho_raro/Getty Images

Komplet za samopomoč

Zelo hitro pa nas lahko piči tudi osa. Nanje je treba še posebno paziti, ko pijemo pijače iz pločevink ali steklenice, saj lahko zlezejo vanje. Pomotoma jo lahko spijemo in tvegamo zadušitev, saj je čebelji ali osji pik v predelu ustne votline ne le izjemno boleč, pač pa tudi nevaren. V primeru pika hladimo jezik z lizanjem ledene kocke in obiščemo zdravnika. Če piči čebela, odstranimo morebitno želo, pri čemer mesta pika ne stiskamo, saj tako v kožo pride še več strupa. »Hladimo z mrzlimi obkladki. Uporabimo lahko mazila proti srbenju in lokalni alergijski reakciji,« svetujejo na NIJZ.

Zdravniško pomoč poiščemo, če piči več žuželk hkrati, če se pojavijo težave z dihanjem, vročina, huda bolečina.

Ose ali druge žuželke nas sicer pogosteje pičijo v druge dele telesa. »Kadar je reakcija na pik močneje izražena, vzamemo sistemski antihistaminik v obliki tablet, ki je v lekarni na voljo tudi brez recepta, in gel ali mazilo, ki ga nanesemo na mesto pika, da lokalno blaži alergično reakcijo. Če po piku okončine postajajo hladne, pomodrijo ustnice ali celo uhlji in se pojavi dihalna stiska, je obisk zdravnika nujen. Alergikom, ki na pike žuželk reagirajo na prej omenjen način, svetujemo, da imajo ves čas potovanja pri sebi komplet za samopomoč pri pikih,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., iz Lekarniške zbornice Slovenije. Zdravniško pomoč je treba poiskati, če piči več žuželk hkrati, če se na mestu pika pojavijo mehurji ali obsežnejše vnetje, težave z dihanjem, vročina, huda bolečina in oteklina, ki se širi. 
image
Bodice morskega ježka je včasih težko izvleči iz kože. FOTO: sergeklein/Getty Images




Deli s prijatelji