Oktobra prezračimo in pognojimo vrtiček
Vedno hitreje se bližamo koncu leta, dnevi postajajo krajši in hladnejši, tudi bolj vlažni, narava se pripravlja k počitku. Oktobra je čas, da tisti, ki vrtička ne uporabljajo vse leto, po minuli sezoni gredice pospravijo in tudi vrtičku namenijo čas, da si bo lahko odpočil. Očistimo ga, poberemo še zadnje pridelke, nato pa zemljo zrahljamo.
To lahko storimo z običajnimi ali ruskimi vilami. Gre za slovenski izdelek, cene pa so od ponudnika do ponudnika precej različne, zato se je o tem bolje pozanimati pri več prodajalcih vrtnega orodja in opreme. Gibljejo se namreč od dobrih 60 do okrog sto evrov. Ruske vile priporočajo predvsem tistim, ki se na vrtičkih borijo s težko in zbito zemljo, ki morajo obdelati večje površine ali jim tovrstno delo povzroča bolečine v hrbtenici in rokah.
Ruske vile so videti, kot bi skupaj zlepili dvoje običajne vile, del, s katerim prekopavamo zemljo, pa se razpre in tako tla obdela veliko hitreje in bolj učinkovito ter z manj napora. Zaradi posebne zasnove bodo vile zemljo dobro prezračile, poleg tega pa bomo zbite grude z njimi razbili kar sproti, zato lahko pozabimo na motiko.
Oktobra pobiramo rukolo, radiče in ednivije, brokoli, redkvico, nizek fižol.
Poleg zračenja vrtiček jeseni tudi pognojimo, še posebno tam, kjer so tla težka in zbita. Pazimo le pri bolj glinenih tleh, ki so zdaj po dnevih dežja lepljiva. V tem primeru z delom počakamo, da se tla nekoliko osušijo, sicer se bodo še dodatno zbila in nam spomladi, ko bomo želeli gredico pripraviti na nove sadike in semena, povzročila nemalo preglavic. Če nismo prepričani, ali so tla premokra za obdelovanje ali ne, vanje preprosto zapičimo lopato ali vile; če jih z lahkoto izvlečemo, lahko delo nadaljujemo, če se je na orodje prijelo veliko zemlje, pa to pomeni, da je premokra, zato bo treba še nekoliko počakati.
Če nameravamo vrtiček uporabljati vse leto, je oktobra čas za setev čebule, ki jo bomo pobirali konec maja ali v začetku aprila kot mlado čebulo. Sadimo tudi česen, sejemo zimsko solato in špinačo, v kateri bomo uživali naslednje leto. Trajne dišavnice pregledamo in porežemo odmrle dele ter jih po potrebi nekoliko okopljemo, redno pa strižemo peteršilj, ki ga lahko v primeru obilne letine posušimo in zdrobimo ali zamrznemo. Zamrznemo ga lahko v olju, in sicer tako, da v modelčke za ledene kocke natlačimo liste peteršilja, nato pa ga zalijemo z oljem, najbolje oljčnim, pri čemer pazimo, da je peteršilj povsem pokrit.
Nikoli ne obdelujemo mokre zemlje, zlasti glinene, saj jo bomo še bolj zbili.
Če ga zamrznemo samostojno, denimo v zamrzovalne vrečke, pa ga najprej povsem osušimo. Kapljice vode, ki ostanejo na njem, bodo namreč zamrznile in rastlina bo na tistem mestu potemnela. Peteršilj bo sicer še vedno povsem užiten in okusen, le videti ne bo najlepše. Ko svež in osušen peteršilj zložimo v vrečko, pa pazimo, da jo trdno zvijemo in med zvijanjem iz vrečke sproti stiskamo zrak, nato jo zatesnimo, in peteršilj bo v zamrzovalni skrinji zdržal čez zimo. Oktobra pobiramo tudi še rukolo, zelje, radiče in endivije, nizek fižol in brokoli, če smo prejšnji mesec posejali redkvico, bo tudi te še na pretek.
