STKP
Odmaknjeni deli Slovenije: od Rimljanov do partizanov
Slovenska turnokolesarska pot je priložnost za manjše turistične ponudnike v odmaknjenih, a nič manj zanimivih predelih Slovenije.
Odpri galerijo
Uroš ob smerokazih STKP Fotografije: osebni arhiv
Vseslovensko akcijo Planinske zveze Slovenije (PZS) Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot (STKP) v enem dnevu so tik pred jesenskim zaprtjem zaradi koronavirusa izvedli že drugič. Krožna kolesarska pot PZS je dolga 1800 kilometrov in premaga 50.000 metrov višinske razlike, planinsko društvo Tabor pa je tokrat pod vodstvom turnokolesarskega vodnika Uroša Zorenča prevzelo vodenje etape od Trojan do Mrzlice.
»Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti in eden izmed večjih projektov na področju kolesarjenja in planinskih poti na Slovenskem, ki zahteva tesno sodelovanje z lokalnimi planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter preostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva. Osnovna trasa tehnično ni posebno zahtevna, kajti cilj je pritegniti širok krog turnih kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod bo treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, gozdnih cestah in vlakah ter poljskih poteh. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Osnovni trasi bodo postopoma dodajali kratke zahtevnejše variante, namenjene predvsem spustom. Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želijo spodbuditi obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom,« je povedal vodnik Zorenč.
Kolesarji spoznajo pestrost slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine (Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpski botanični vrt Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, rudnik Idrija, turistični rudnik in muzej Mežica, spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija itd.). Poteka mimo 109 kontrolnih točk, kolesarji z odtisom žigov v Dnevnik STKP dokažejo obisk. Med kontrolnimi točkami je tudi okoli 50 planinskih koč v večinoma manj obiskanih predelih gora, kjer se nadejajo izboljšanja finančnega rezultata koč.
»Vsekakor je to tudi priložnost za našo Zajčevo kočo pod Krvavico, ki je impozantna s svojo obliko in zgodbo o Veroniki Deseniški. Sicer pa ponuja pot priložnost za manjše turistične ponudnike v odmaknjenih, pa zato nič manj zanimivih predelih Slovenije. Pri načrtovanju poti so upoštevane omejitve obstoječe zakonodaje. Za nekatere odseke je bilo treba pridobiti soglasje o dvonamenski rabi planinskih poti oz. dovoljenje za kolesarjenje na drugih poteh, celoten potek trase je usklajen s strokovnimi službami. Pot je razdeljena na 41 etap. Za vse so dostopni opisi in GPX-datoteke, ki omogočajo kolesarjem orientacijo po etapah. Pri Planinski založbi je izšel tudi Dnevnik poti za odtis žigov na kontrolnih točkah,« je še povedal Zorenč in opisal njihovo prevoženo traso od Trojan do Mrzlice. Prvotno je bilo kolesarjenje predvideno v juniju, a je covid-19 prekrižal načrte, tako da so vseslovensko akcijo izpeljali 12. septembra.
»Start je bil pri hotelu na Trojanah. Pot nas je vodila na Prvine in naprej na Čemšeniško planino. Po kratkem premoru smo se spustili na Presedlje, kjer se nam je odprl eden najlepših razgledov na Savinjsko dolino. Nadaljevali smo proti Krvavici. Ker smo imeli kar nekaj udeležencev iz drugih krajev, sem jim po poti odkrival lepote naše narave ter zgodbe in legende iz okolice. V enem stavku bi lahko zgodbe poimenovali od Rimljanov do partizanov. Od Krvavice smo nadaljevali proti Vrhem in Planini. Prvo leto smo se oglasili tudi na Zajčevi koči, ki pa smo jo tokrat morali zaradi časovne omejitve izpustiti. Žal je dom na Planini zaprt in klavrno propada. Tudi narava okoli doma in sploh na pobočjih Javorja je uničena zaradi brezvestne vožnje s kros motorji. Sledila sta divji spust mimo Koče pod Javorjem in še zadnji, kraljevski vzpon na Mrzlico. Po okrepčilu pri Domu na Mrzlici pa smo se spustili nazaj do gostilne Jager in nato do Turistične kmetije Weiss v Miklavžu pri Taboru, tam smo turo tudi zaključili,« je dejal Uroš Zorenč, diplomirani zgodovinar in sociolog kulture.
Kot velik ljubitelj gorskega kolesarjenja si želi, da bi Savinjska dolina in njeni hribi postali kolesarska destinacija. Skupaj s PD Tabor in turistično kmetijo Weiss je že lani organiziral tridnevni turnokolesarski tabor, katerega namen je bil privabiti v te kraje ljubitelje turnega kolesarstva in jim predstaviti to območje kot možno destinacijo. Tudi letos je bil tabor načrtovan, a je zaradi negotovih razmer odpadel. Je pa letos nastalo kar nekaj pobud za ureditev t. i. trail prog, ki so zelo priljubljene med gorskimi kolesarji.
Pred začetkom poti na Trojanah
»Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti in eden izmed večjih projektov na področju kolesarjenja in planinskih poti na Slovenskem, ki zahteva tesno sodelovanje z lokalnimi planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter preostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva. Osnovna trasa tehnično ni posebno zahtevna, kajti cilj je pritegniti širok krog turnih kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod bo treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, gozdnih cestah in vlakah ter poljskih poteh. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Osnovni trasi bodo postopoma dodajali kratke zahtevnejše variante, namenjene predvsem spustom. Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želijo spodbuditi obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom,« je povedal vodnik Zorenč.
109 kontrolnih točk
Kolesarji spoznajo pestrost slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine (Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpski botanični vrt Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, rudnik Idrija, turistični rudnik in muzej Mežica, spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija itd.). Poteka mimo 109 kontrolnih točk, kolesarji z odtisom žigov v Dnevnik STKP dokažejo obisk. Med kontrolnimi točkami je tudi okoli 50 planinskih koč v večinoma manj obiskanih predelih gora, kjer se nadejajo izboljšanja finančnega rezultata koč.
Ponekod bo treba kolo potiskati, vendar nikjer nositi.
»Vsekakor je to tudi priložnost za našo Zajčevo kočo pod Krvavico, ki je impozantna s svojo obliko in zgodbo o Veroniki Deseniški. Sicer pa ponuja pot priložnost za manjše turistične ponudnike v odmaknjenih, pa zato nič manj zanimivih predelih Slovenije. Pri načrtovanju poti so upoštevane omejitve obstoječe zakonodaje. Za nekatere odseke je bilo treba pridobiti soglasje o dvonamenski rabi planinskih poti oz. dovoljenje za kolesarjenje na drugih poteh, celoten potek trase je usklajen s strokovnimi službami. Pot je razdeljena na 41 etap. Za vse so dostopni opisi in GPX-datoteke, ki omogočajo kolesarjem orientacijo po etapah. Pri Planinski založbi je izšel tudi Dnevnik poti za odtis žigov na kontrolnih točkah,« je še povedal Zorenč in opisal njihovo prevoženo traso od Trojan do Mrzlice. Prvotno je bilo kolesarjenje predvideno v juniju, a je covid-19 prekrižal načrte, tako da so vseslovensko akcijo izpeljali 12. septembra.
Zaprto, uničeno
»Start je bil pri hotelu na Trojanah. Pot nas je vodila na Prvine in naprej na Čemšeniško planino. Po kratkem premoru smo se spustili na Presedlje, kjer se nam je odprl eden najlepših razgledov na Savinjsko dolino. Nadaljevali smo proti Krvavici. Ker smo imeli kar nekaj udeležencev iz drugih krajev, sem jim po poti odkrival lepote naše narave ter zgodbe in legende iz okolice. V enem stavku bi lahko zgodbe poimenovali od Rimljanov do partizanov. Od Krvavice smo nadaljevali proti Vrhem in Planini. Prvo leto smo se oglasili tudi na Zajčevi koči, ki pa smo jo tokrat morali zaradi časovne omejitve izpustiti. Žal je dom na Planini zaprt in klavrno propada. Tudi narava okoli doma in sploh na pobočjih Javorja je uničena zaradi brezvestne vožnje s kros motorji. Sledila sta divji spust mimo Koče pod Javorjem in še zadnji, kraljevski vzpon na Mrzlico. Po okrepčilu pri Domu na Mrzlici pa smo se spustili nazaj do gostilne Jager in nato do Turistične kmetije Weiss v Miklavžu pri Taboru, tam smo turo tudi zaključili,« je dejal Uroš Zorenč, diplomirani zgodovinar in sociolog kulture.
Turno kolesarstvo postaja vse bolj priljubljena dejavnost.
Kot velik ljubitelj gorskega kolesarjenja si želi, da bi Savinjska dolina in njeni hribi postali kolesarska destinacija. Skupaj s PD Tabor in turistično kmetijo Weiss je že lani organiziral tridnevni turnokolesarski tabor, katerega namen je bil privabiti v te kraje ljubitelje turnega kolesarstva in jim predstaviti to območje kot možno destinacijo. Tudi letos je bil tabor načrtovan, a je zaradi negotovih razmer odpadel. Je pa letos nastalo kar nekaj pobud za ureditev t. i. trail prog, ki so zelo priljubljene med gorskimi kolesarji.
