Nov veter v štajerskih kleteh in vinogradih (FOTO)
Po več poizkusih – začeli so se s podjetjem Vino Štajerska, s katerim so pred več kot desetimi leti orali ledino družinski vinarji iz kleti Steyer, Joannes, Valdhuber, Gaube in kasneje tudi nekoliko večja Dveri pax – se štajerski vinarji zdaj združujejo v društvu, imenovanem Vinorodna Štajerska.
Danilo Steyer in somišljeniki so bili že pred leti odgovorni za to, da so skupaj s sosedi Avstrijci dosegli dogovor o poimenovanju tega vinorodnega območja kot Štajerska Slovenija. Slednje je tudi razlog oz. povod, da so zdaj po več letih vsi pomembni večji in tudi manjši štajerski vinarji skupaj ustanovili omenjeno združenje. Ustanovnih članov je sicer zgolj petnajst, a verjamejo, da ima združenje potencial, da se jim v naslednjem letu pridruži še do 95 vinarjev.
Preplet vrhunskega
Na Štajerskem se ne moremo izogniti vrhunskemu dogodku Salon Traminec, ki je v desetih letih, sprva na Gradu Negova, pozneje v Zdraviliškem parku Radenci, pokazal, kako se stvarem streže na tovrstnih dogodkih. Preplet vrhunskega vina, prav takšne kulinarične ponudbe in vzporedno izvrstno kulturno doživetje je recept za uspeh, po katerem so se pozneje zgledovali preostali podobni dogodki v Sloveniji in tujini.
Vzorčni primer povezovanja štajerskih vinarjev in dokaz tovrstnih pozitivnih učinkov je še vedno zelo živ projekt Pubec, ki pod skupinsko blagovno znamko skrbi za promocijo tistih, ki pridelujejo mlado vino. Značilen rumen metuljček je prepoznaven znak, ki na vinarjih in steklenicah nakazuje, da gre za skupni štajerski projekt, saj vsako leto poveže od 20 do 30 vinarjev s sončne strani Trojan.
Po občnem zboru so izbrali prvega predsednika Vinorodne Štajerske, in sicer Božidarja Grabovca iz kleti Verus. V statutu so si zadali tri cilje: dvig prepoznavnosti in ugleda štajerskih vin tako doma kot v tujini, uvrstitev na svetovni zemljevid najboljših vinorodnih regij in enkrat za vselej predstaviti Štajersko kot vrhunsko vinsko-kulinarične destinacijo. Podpirajo jih tudi strokovne ustanove, predvsem Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj ter mariborska fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.
Poudariti želijo izjemen napredek, ki se je v desetih letih zgodil pri štajerskih vinih, predvsem na področju kakovosti in prepoznavnosti stila. Poudarjajo njihovo svežino, sadnost in polni okus.
Tudi zdravilno
Da je bilo vino na predstavitvi v prvem planu, ni treba posebej poudarjati, vrli Štajerci pa se še kako zavedajo, da gre za eno prvih pijač, celo zdravilnih; pravijo, da ima številne ugodne učinke na človeka, a ga je seveda treba uživati umno. Zbrana sedma sila se je kar malce muzala, pri Vinorodni Štajerski očitno ne bo šale. Še manj špricarjev. Na pogostitvi ni bilo ne duha ne sluha o kakšni vodi, še manj slatini, da si ja ne bi kdo drznil vrhunske kapljice popestriti s kakšnimi mehurčki. Čeprav, verjamemo, večina predvsem štajerskih vinarjev še kako prisega na špricar.
Nad povezovanjem, ki se je začelo s pobudo pridelovalcev, so navdušeni tudi na fakulteti, kjer poudarjajo željo, da bi dosegli, da bi se druge velesile zgledovale po stilu naših vin, ne obratno. »Ker to ni prvi tovrstni poizkus povezovanja, je prav od vinogradnikov odvisno, ali bo ta pobuda trajna in bo prinesla rezultate, ki si jih vsi želimo,« je poudaril prof. dr. Stanko Vršič. Ena od želja je denimo Salon štajerskih vin, za katerega si želijo, da bi imel svoje prostore v prestolnici ali vinarsko in turistično pomembnem kraju v Sloveniji.
»Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji, ki se razprostira na dobrih sedem tisoč hektarjih. Gre za zelo razgibano pokrajino, s strmimi Halozami, terasami Ljutomersko-Ormoških goric, mariborskim mestnim okolišem, ki se ponaša s svetovno rekorderko, Staro trto na Lentu, Radgonsko-Kapelskimi goricami in ne nazadnje Šmarsko-Virštanjskim okolišem. Znane lege uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu.
Vloga mariborske fakultete je seveda tudi v njeni strokovnosti, tako je mladi raziskovalec Andrej Perko v svojem delu prepoznal in našel kar 38 avtohtonih sort, unikatnih za Slovenijo, ki jih ni še v nobeni vinski banki. Uspelo nam je izvedeti, da so v več kot sto let starih vinogradih, v katerih trta še raste ob kolu, našli sorti, ki sta celo v fazi laboratorijske vinifikacije, gre za količine okrog pet litrov, a če bo vse po sreči, jih bomo lahko znova vzgojili. Morda bomo čez nekaj let slišali, da štajerski vinarji pospešeno sadijo sorte, ki so bile pred stoletji znane pod imenom tična (rdeča) in zelenec (bela sorta).
Poudariti želijo izjemen napredek, ki se je pri štajerskih vinih zgodil v zadnjih desetih letih.
Morali bomo biti še bolj pozorni na najboljše, kar je že prišlo in še bo prišlo iz vrhunskih štajerskih kleti, od vinarjev, združenih v Vinorodni Štajerski.
