Ni vsak gnoj dober za vrt

Kdor bi rad vrtnaril po starem, s hlevskim gnojem, se bo moral precej potruditi. Začne se pri iskanju gnoja, saj je najbolje uporabiti takšnega z ekološke kmetije. Z gnojem z intenzivnih kmetij bomo v zemljo poleg hranil namreč vdelali tudi precejšnje količine antibiotikov in drugih zdravil, ki jih prejemajo živali, seveda pa tudi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih uporabijo pri pridelavi krme za živali. Če nam uspe dobiti ekološkega, pa kar brez skrbi.

Za učinkovito gnojenje moramo dobro odmeriti količino, pomembno pa je tudi, da z njim kolobarimo, podobno kot z vrtninami. Vrt razdelimo na tri dele in vsako leto pognojimo le enega. Preveč gnoja namreč zemlji prej škodi kot koristi. Še nekaj je pomembno: ne sme biti preveč svež, zato je najbolje gnojiti jeseni, da se do pomladi razkroji v kompost. Če gnojimo na pomlad, je toliko bolj pomembno, da je dobro uležan.

A vrnimo se h kolobarju. Vemo, da tudi rastline delimo po njihovih potrebah po hranilih, zato na sveže pognojene grede sadimo oziroma sejemo tako imenovane požrešnice, to so predvsem zelje, ohrovt, cvetača in druge kapusnice, pa plodovke, buče, kumare in krompir. Srednje zahtevne rastline, kot so korenovke, gomoljnice, visoki fižol, radič in endivija, sadimo na gredo, ki je bila gnojena prejšnje leto, na zadnjo, pognojeno pred tremi leti, pa sadimo in sejemo najmanj zahtevne rastline, to so tiste, ki imajo kratko vegetacijsko dobo, na primer solate, redkvice, nizke stročnice in čebulnice, vse razen pora.

Količina je odvisna od vrste, vemo namreč, da je koristen tudi gnoj drugih živali, ne le krav. Največ potrebujemo kravjega, med dvema in tremi kilogrami na kvadratni meter, to je približno ena lopata. Prav toliko potresemo konjskega, svinjskega že manj, največ dva kilograma, kurjega, ki je najbolj poln hranil, pa bo dovolj že pol kilograma na kvadratni meter. Gnoja ne vkopljemo globoko, saj bi v tem primeru lahko začel gniti, temveč ga le plitvo vdelamo in potresemo s tanko plastjo zemlje. V takih razmerah bo do pomladi preperel in se pretvoril v kompost, če ga ne bi pokrili z zemljo, pa bi se izsušil.