RAJ DOMA

Ne pozabite jih v domači kuhinji redno menjati

Ko se kuhalnice, deske, posode poškodujejo, se v zarezah in luknjicah naselijo bakterije, ki so lahko zelo nevarne za zdravje.
Fotografija: Najbolje je izbrati dve deski, eno za meso, drugo za sadje in zelenjavo. FOTO: Praewblackwhile/Getty Images
Odpri galerijo
Najbolje je izbrati dve deski, eno za meso, drugo za sadje in zelenjavo. FOTO: Praewblackwhile/Getty Images

Za zdravje ni pomembno le to, da sadje in zelenjavo dobro operemo, kuhinjo redno čistimo in pazimo, da meso dovolj popečemo, temveč tudi, da redno menjavamo pripomočke. Še posebno to velja za posode s premazom proti prijemanju in lesene pripomočke. Posoda namreč postane zelo nevarna, ko se premaz začne luščiti, zato jo je dobro menjati ob prvih vidnih praskah, tudi če teh ne opazimo, pa na dve do tri leta. Še bolje bo, če jo povsem zamenjamo z manj škodljivo, denimo keramično, litoželezno ali posodo iz nerjavečega jekla.

Lesene pomivamo ročno in z blagim tekočim detergentom. FOTO: Getty Images
Lesene pomivamo ročno in z blagim tekočim detergentom. FOTO: Getty Images

Les sam po sebi ni zdravju nevaren, saj gre za naraven material, a ko se v kuhalnicah, deskah in drugih pripomočkih pojavijo poškodbe, se vanje hitro naselijo bakterije, nekatere od njih so lahko zelo nevarne. Da bi podaljšali življenjsko dobo lesenih kuhinjskih pripomočkov, jih nikoli ne pomivamo v pomivalnem stroju. Temperatura v njem je namreč previsoka in les bo hitro počil, se zvil, poškodoval se bo zaščitni premaz, brez njega pa lesa nič ne ščiti, da ne bi vanj prodrla voda, vlažna mesta, ki so poleg tega še topla, pa so prav tako pravi raj za razvoj bakterij. Lesene kuhalnice, deske, posode in drugo je zato treba zamenjati takoj, ko na njih opazimo poškodbe ali znake obrabe, sicer pa bo dovolj vsakih pet let. Lesene deske za rezanje, če so iz kakovostnega lesa, lahko ob ustrezni negi zdržijo zelo dolgo, tudi desetletja, jih je pa treba zamenjati z novimi, če se začnejo zvijati, kar se rado zgodi med pranjem v pomivalnem stroju, ali dobijo poškodbe.

Nikoli jih ne pomivamo v pomivalnem stroju.

Da bi čim dlje zdržale, jih torej pomivamo ročno, z blagim tekočim detergentom, če na njih režemo le kruh, drobtine z njih zgolj obrišemo. Po vsakem pranju je treba desko dobro obrisati in jo pustiti na zračnem mestu, da se do konca posuši. Lesenih nikoli ne namakamo, saj se lahko zvijejo, jih je pa dobro vsakič, ko na njih režemo meso, razkužiti. Za to uporabimo nerazredčen kis ali mešanico dveh žlic belila in štirih skodelic vode. Če se deska navzame neprijetnega vonja, tega odstranimo tako, da površino zdrgnemo s polovico limone, počakamo minuto do dve in desko obrišemo. Za čiščenje trdovratnih madežev uporabimo sodo bikarbono, ki jo posujemo po celotni površini, zdrgnemo s toplo in vlažno krpo ter speremo. V nasprotju s kakovostnimi lesenimi deskami plastične nimajo dolge življenjske dobe. Zamenjamo jih vsake tri leta oziroma ko se na površini pojavijo poškodbe.
Dobro je imeti različni deski za meso, še posebno piščančje, ter zelenjavo in sadje.

Za zdravje ni pomembno le redno čiščenje, temveč tudi menjavanje poškodovanih pripomočkov. FOTO: Getty Images
Za zdravje ni pomembno le redno čiščenje, temveč tudi menjavanje poškodovanih pripomočkov. FOTO: Getty Images

Če na poškodovani režemo perutnino, jo bomo namreč težko tako dobro očistili, da v zarezah ne bi ostali delci mesa ali kakšna bakterija, od katerih je še posebno nevarna salmonela. Meso bomo termično obdelali in nevarnosti za okužbo ne bo, a kaj ko bomo na potencialno okuženi deski nato rezali denimo solato, ki pa jo bomo zaužili surovo. Ker salmonelo uničijo zelo visoke temperature, bi morali desko, da bi bila zares čista, popariti, a bomo tako skupaj z bakterijami uničili še desko, zato je bolje imeti dve.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije