NASVET STROKOVNJAKA

Naučite se pravilno učiti

Vse življenje se učimo, a le malo je takšnih, ki se znajo učiti; strokovnjakinja, ki je svoje delo posvetila delovanju možganov, nam je razkrila nekaj trikov, ki bodo vsem prišli še kako prav.
Fotografija: Mnogi učenci se učijo in učijo, a v glavi jim ne ostane prav veliko. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Mnogi učenci se učijo in učijo, a v glavi jim ne ostane prav veliko. FOTO: Guliver/Getty Images

Počitnice so že v polnem razmahu in prav gotovo jih nihče ni bolj vesel kot šolarji. Čeprav so v teh dneh z možgani na paši, se vseeno najde kar precej takšnih, katerih misli že uhajajo k novemu šolskemu letu. Še posebno zaskrbljeni so tisti, ki v tem letu niso dosegli svojih pričakovanj. Sprašujejo se in načrtujejo, kako bodo v novem letu kos bolj zahtevni in težki snovi. Zdi se jim, da se vrtijo v začaranem krogu, saj iz leta v leto ponavljajo stare napake in na koncu sami sebe prepričajo, da jim učenje pač ne gre. A resnica je pogosto drugačna, le naučiti se je treba, kako se pravilno učiti. O tem smo govorili z Barbaro Oakley, ameriško predavateljico, pisateljico in avtorico spletnega izobraževanja Učim se učiti, ki bo septembra svoje znanje delila tudi v Ljubljani.

Najmočnejše orodje za otroke

Čeprav se vse življenje učimo, temu, kako se učiti, posvečamo bolj malo pozornosti. Eden glavnih razlogov, da večina niti na fakulteti ne ve, kako se učiti, je to, da daje šola učencem občutek, da se učijo zaradi šole, njihova motivacija je zgolj ocena, ne pa tudi znanje. Nič čudnega torej ni, da se mnogim uspešnim dijakom po koncu srednje šole zatakne, saj težko najdejo in odkrijejo notranje motive za učenje, nam pove Oakleyjeva.
Barbara Oakley septembra prihaja v Ljubljano. FOTO: Osebni arhiv
Barbara Oakley septembra prihaja v Ljubljano. FOTO: Osebni arhiv

»Da šolski kurikulum nima predmetov, ki bi govorili o tem, kako se učiti, ni nič čudnega, saj v resnici do pred kratkim nismo vedeli, kako se učiti. O delovanju možganov so le ugibali, a danes o tem vemo več, zato bi bilo prav, da to dodamo v učne programe, saj je to eno najmočnejših orodij, ki jih lahko damo otrokom,« pravi Oakleyjeva, ki je učenju posvetila svoje raziskovanje in delo. Pojasnila nam je, kako se lotiti učenja, če nam neka stvar povzroča težave in frustracije. »Bolj ko se osredotočamo na nekaj, česar ne razumemo in nam povzroča frustracije, bolj je blokiran sistem naših nevroloških poti. Te je mogoče znova povezati le, če za nekaj trenutkov zadevo odmislimo.« Svetuje, da takrat, ko mi ali otrok nečesa ne razumemo, vzamemo odmor, da frustracija ne traja predolgo. »Ljudje običajno vedo, da si želijo premor, a ne vedo, zakaj je to dobro. Zaradi tega se počutijo kot zgube, zato kar vztrajajo pri težavi in pogosto vztrajajo predolgo.«

Ste dirkač ali plezalec?

Mnogi pri učenju delajo precej napak. Ena od njih je, da v primeru, ko nekega znanja ne usvojijo z lahkoto, menijo, da za to pač niso nadarjeni. A to po mnenju Oakleyjeve še zdaleč ne drži. »Nekateri potrebujejo več časa, da vse skupaj premeljejo in dojamejo. Tisti, ki so pri tem bolj počasni, se lahko prav tako naučijo, včasih celo bolje kot tisti, ki so bolj hitrih misli. To je podobno dirkaču in plezalcu. Oba prideta do ciljne črte, a pri dirkaču je vse hitro, včasih zamegljeno, plezalec pa se na svoji poti do cilja dotakne vsake malenkosti, njegova pot do cilja je mnogo bolj bogata in globoka izkušnja.«
Čeprav mnogi pri učenju uporabljajo najrazličnejše pripomočke, na primer markerje, to pravzaprav ne prinaša velikega učinka, pravi strokovnjakinja. »Ko pri učenju uporabljate roko in jo pomikate po papirju, mislite, da vam bo to premikanje pomagalo pomakniti informacijo v možgane, a je ne. Veliko bolj učinkovita tehnika za pomnjenje in razumevanje je priklic.« Slabih tehnik, ki jim sledite in jih uporabljate pri svojem učenju, se boste otresli le tako, da se boste lotili novih. Med tistimi, na katere prisega Barbara Oakley, je tehnika pomodoro.

Okleyjeva ima tudi precej drugačno predstavo o tem, kako naj bi bil videti idealen šolski dan. »Začel bi se ob 9. in zaključil ob 13 uri. Učne ure bi trajale od 20 do 50 minut, odvisno od starosti otrok. Temu bi sledil desetminutni odmor za gibanje. Otroci bi po pouku prišli domov na kosilo, naredili nalogo in ponovili snov (eno ali dve uri),« pove in doda, da dober učitelj ve, kako pomembni so premori med predelovanjem snovi, ve, kdaj je pomembna aktivnost in kdaj sprememba poti. »Pravilo pravi, da je sprememba potrebna vsakih 15 minut. Naj bo to razlaganje snovi v pogovoru ali humor, ki pomaga osvežiti um in pripraviti možgane na bolj zahtevne naloge.« Pia Pangos

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije