Najstarejša roža na svetu: zakaj bi morala biti na vsakem dvorišču magnolija
Zgodovina magnolije sega daleč v preteklost. V Severni Ameriki, Evropi in Aziji so namreč našli fosile magnolije, stare približno 95 milijonov let. Ker so te obstajale še pred pojavom čebel, so za njihovo opraševanje odgovorni hrošči. Čeprav delujejo nežno, so cvetni listi magnolije pravzaprav zelo čvrsti, prevlečeni z voskom, ki jih ščiti pred poškodbami med opraševanjem. Najraje so na sončnih mestih z bogato, nevtralno zemljo. Na voljo morajo imeti dovolj vlage in dobro drenažo.
Ime 'magnolija' je prvi uporabil francoski botanik Charles Plumier za opis cvetočega drevesa z otoka Martinik, z njim pa je počastil svojega kolega Pierra Magnola, profesorja botanike in direktorja Kraljevega botaničnega vrta v Montpellieru.
Magnolije so večinoma okrasno grmičevje, oblikujejo pa se lahko tudi v nizka drevesa ali celo takšna, ki so visoka do 15 metrov. Listopadne vrste magnolij običajno zacvetijo pred olistanjem, zato njihovi čudoviti cvetovi pridejo še bolj do izraza. Odvisno od vrste je lahko cvet magnolije različnih oblik, njegove barve pa so bele, rožnate in vijolične, pa tudi rumene in rdeče. Listi so veliki in sijoči, plodovi pa so kot stožci. Ko plodovi počijo, postanejo semena hrana za ptice in sesalce, ki jih nato razširijo naprej. Pri nas je najpogostejša lilijasta magnolija, katere cvetovi so skodeličasti. Veliki so približno sedem centimetrov in so na zunanji strani svetlo vijolične barve, na notranji strani pa bele.
Česar morda niste vedeli o magnoliji, je, da so cvetovi večine njenih vrst užitni. V nekaterih delih Anglije cvetne liste magnolije okisajo in jih nato uporabljajo kot začimbo za različne jedi.
Zakaj bi morala biti magnolija na vsakem dvorišču?
Na Kitajskem je cvet magnolije simbol moči in zvestobe, pri nas pa ta cvet simbolizira vrnitev k stari ljubezni. Če želite v hiši stabilnost in mir, morate na dvorišču zagotovo imeti drevo magnolije.
