TURISTIČNA TRIBUNA

Na Šmarjetno in Jošta

Objavljeno 26. oktober 2020 16.51 | Posodobljeno 26. oktober 2020 16.51 | Piše: Primož Hieng

Kranjčani in okoličani imajo za sprehode v naravo na voljo dve točki, ki se dvigata nad prestolnico Gorenjske.

Šmarjetna gora iz zraka
Šmarjetna gora je hrib nad Kranjem z nadmorsko višino 646 m. Je priljubljena razgledna točka, saj se z njenega vrha odpira pogled na Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Druga točka je Sveti Jošt nad Kranjem, ki je nekoliko višji pa tudi nekoliko bolj oddaljen od Kranja.

Če se na Šmarjetno goro povzpnemo iz Stražišča pri Kranju, do vrha pridemo v slabi uri. Na hrib je speljana tudi asfaltirana cesta, ki omogoča dostop z motornimi vozili. Na vrhu je hotel Bellevue, urejeno pa je prostorno parkirišče.
Zaradi lege in razgleda je bila od nekdaj privlačna točka za vse, ki so želeli bdeti nad dogajanjem v dolini. Prav na vrhu je še danes cerkvica sv. Marjete, ki je bila nekdaj cilj mnogih romarjev. V današnji časih cerkvica zavetnice pred nevihto in točo zaživi ob vseh večjih krščanskih praznikih. Po ljudskem izročilu se širi glas predvsem o živi skali, ki je v njenem južnem delu. Imela naj bi zdravilno moč in okrog sebe širila močan naboj pozitivne energije.

image
Na vrhu je cerkev sv. Marjete.

Na Šmarjetni gori že več let uspeva tudi vinska trta, kar je malce neobičajno za Gorenjsko. Na južnih pobočjih hriba so v strmini ozke terase, ki pričajo, da so v pradavnini tu gojili vinsko trto. Posreden dokaz za to je tudi ledinsko ime tega predela hribčka – Torkla, ki v starem jeziku pomeni prešo. Dodaten zgodovinski dokaz o gojenju trte na tem območju je ime ulice v Stražišču, ob vznožju Šmarjetne gore, ki se imenuje Na vinograd.

Novejša odkritja pričajo celo o tem, da so zadnji tu gojili trto freisinški škofje pred približno 400 leti. Ko je leta 2000 Mestna občina Kranj od Mestne občine Maribor prejela v dar potomko znamenite mariborske trte, se je takratni župan Mohor Bogataj odločil, da jo posadi na Šmarjetno goro.

image
Hotel Bellevue

Kdaj natanko je bila postavljena cerkvica sv. Marjete na Šmarjetni gori, ni znano, predvidevajo pa, da je iz obdobja med 9. in 10. stoletjem. Šmarjetna je bila prvič omenjena v listinah leta 1274, naslednji vir iz leta 1342 pa že navaja, da so cerkvico obnovili. V obdobju avstrijskega cesarja Jožefa II. je bila na seznamu nepotrebnih božjih ustanov. Leta 1785 je bila dokončno opuščena in dvesto let prepuščena propadanju. Leta 1989 so jo na pobudo župnika Cirila Brgleza iz fare Kranj-Šmartin obnovili. Najdragocenejši je gotski kip sedeče Marije iz prve polovice 16. stoletja, ki je nad živo skalo.

Puščava pri Svetem studencu

Kranjčani in okoličani se radi odpravijo še na nekoliko višji hrib, to je Sveti Jošt nad Kranjem z 847 metri, tam so cerkev sv. Jošta, zgrajena v baročnem slogu, gostišče, Krekov dom, Finžgarjev dom, kapela Marije Snežne in taborniški dom Puščava.

image
Prvomajsko srečanje na Svetem Joštu nad Kranjem

Dostop je možen iz Kranja po asfaltirani cesti skozi vasi Pševo in Javornik. Peš se na vrh lahko podamo iz različnih smeri. Na prelomu v 17. stoletje so pod vrhom zgradili nadstropno zidano hišo, imenovano Puščava, na njej so zanimive freske. Blizu stojita tudi dve kapelici. Prva je pri Svetem studencu, kjer so se romarji odžejali, pomolili in nadaljevali pot na vrh. Druga je pri Puščavi, vanjo pa so romarji polagali lesene križce, ki so jih naredili med potjo.




Deli s prijatelji