TEST

Mazda CX-30 je zlata sredina (FOTO)

Mazdin športni terenec CX-30 zapolnjuje vrzel med manjšim CX-3 in večjim CX-5 ter ponuja več vsestranskosti kot mazda3.
Fotografija: Mazda CX-30 je športni terenec, ki se vozi kot športni avto, a ohranja uporabnost terenca. FOTOGRAFIJE: Blaž Kondža
Odpri galerijo
Mazda CX-30 je športni terenec, ki se vozi kot športni avto, a ohranja uporabnost terenca. FOTOGRAFIJE: Blaž Kondža

Za mazdo CX-30 bi lahko rekli, da je prevzela vlogo družinskega avtomobila v Mazdini hiši, saj je mazda3 z zadnjo generacijo dobila precej športnokupejevske poteze in tako izgubila nekaj družinske uporabnosti predhodnice. Zunanje poteze mazde CX-30 so sicer športnoterenske, a za krmilom voznik nima občutka, da bi vozil zibajočega se terenca. Kot se za nove mazde spodobi, je tudi pri tej vez med voznikom in avtomobilom močna. Odlična ergonomija voznikovega prostora, udobje, natančno krmiljenje in dobra lega na cesti ostajajo aduti znamke. K temu prispevajo tudi nekatere tehnološke rešitve, kot je denimo tehnologija G-vectoring control plus (GVC plus), ki za boljšo dinamiko poleg nadzora moči motorja odslej uporablja tudi zavorni sistem s selektivnim zaviranjem.

Udobna vožnja

Testno vozilo je bilo izdatno opremljeno, in sicer je bilo poleg najvišje ravni opreme GT plus opremljeno še s paketi opreme varnost, luksuz in zvok. To je med drugim pomenilo udobne, v usnje odete sedeže, ogrevanje sprednjih sedežev in volanskega obroča ter pester nabor asistenčnih sistemov. Naj pohvalim še uravnoteženo podvozje, ki skrbi za udobje v vožnji po slabših cestah in občutek čvrste drže v ovinkih.

Zapišimo, da so pri mazdi CX-30 številni sistemi že del osnovne opreme; med njimi izpostavim uglajeno delujoč radarski tempomat, opozorilo na prečni promet zadaj, opozorilo na vozila v mrtvem kotu, sistem za preprečevanje naleta z razpoznavanjem pešcev in sistem za ohranjanje voznega pasu, če naštejem tiste ključne. Matrični led-žarometi, ki se aktivno prilagajajo razmeram na cesti, pa so del opremske ravni GT in GT plus oziroma doplačljivega paketa slog.

Šeststopenjski ročni menjalnik je zelo natančen, a prinaša omejitve v delovanju nekaterih asistenčnih sistemov, denimo radarskega tempomata. Hvalevredno je tudi upravljanje infozabavnega sistema prek vrtljivega stikala na sredinski konzoli. Všeč mi je tudi, da so ohranili upravljanje večine funkcij prek klasičnih gumbov. Piko na i da prikazovalnik HUD, ki sliko projicira neposredno na vetrobransko steklo.

Inženirska mojstrovina

Prava inženirska poslastica testne mazde je najnovejši bencinski agregat, ki uporablja tehnologijo skyactive-X. Oznako X180 tako nosijo mazde z bencinskim štirivaljnikom s 1998 kubičnimi centimetri prostornine, ki razvije največjo moč 132 kW (180 KM) pri 6000 vrt./min. in največji navor 224 Nm pri 3000 vrt./min. Gre za motor s t. i. nadzorovanim kompresijskim vžigom SPCCI, ki naj bi združeval prednosti bencinskega in dizelskega agregata. Novi motor neopazno preklaplja med klasičnim vžigom mešanice bencina in zraka s svečko in kompresijskim vžigom, pri čemer je svečka tista, ki sproži oba tipa zgorevanja. Njegova posebnost je tudi višje kompresijsko razmerje, kot smo ga vajeni pri klasičnem bencinskem motorju, in je z 16,3:1 bližje tistemu, ki ga imajo dizelski agregati. Dodajmo, da ob hladnem zagonu in polni obremenitvi motor deluje tako kot klasični bencinar, kadar pa so naše zahteve manjše, neopazno preklopi v prej opisani način SPCCI. V katerem režimu deluje motor, lahko spremljamo na sredinskem zaslonu.


Kako se novi motor izkaže v praksi? Njegova narava je zelo umirjena, pospeševanje zvezno, o kakšni živahnosti ni ne duha ne sluha, še posebno če jo primerjamo s turbomotorji. Ker je navora dovolj že pri nizkih vrtljajih, lahko zelo hitro prestavimo v višjo prestavo. Tu motor pokaže svojo »dizelsko« naravo. Njegovih 180 konjičev pa se prebudi šele v visokih vrtljajih, tako kot smo sicer vajeni pri atmosferskih bencinarjih. Na poskočnost turbomotorjev pri nizkih vrtljajih lahko pri tej mazdi enostavno pozabimo.

Varčna vožnja?

Glavni adut X180 naj bi bila gospodarnejša vožnja. Nam je potovalni računalnik pokazal povprečje okoli 7,3 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je za bencinarja še vedno spodoben rezultat; tovarna sicer obljublja porabo 6,5 litra po kombiniranem ciklu​ WLTP. Gotovo k večji gospodarnosti nekaj pripomore tehnologija blagega hibrida, pri kateri integrirani zaganjalnik pretvarja kinetično energijo, pridobljeno med upočasnjevanjem, v električno, ki se shrani v litij-ionski akumulator.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije