Male živali, velika škoda

Med najpogostejšimi insekti, ki se zaredijo v hrani, so molji. Prikradejo se skoraj neopazno, ko opazimo metulje, ki letajo po kuhinji, ali celo centimeter velike bele črve, ki lazijo po shrambi ali po stenah, je čas za rigorozno ukrepanje. Tu ne pomaga nič drugega kot res temeljito čiščenje shrambe in dosledno uničenje vseh zalog hrane, za katero vemo, da je lahko gostitelj nadležnih letalcev.

Najraje se zaredijo v moki in drugih mlevskih izdelkih, najdemo jih v rižu, žitaricah, kaši, ne pozabimo preveriti zelišč in čajev. Ko opazimo pajčevinaste zapredke, je to znak, da je živilo okuženo in ni druge rešitve, kot da ga zavržemo. Pri čiščenju shrambe oziroma kuhinje je treba biti res dosleden. Vsa živila, za katera sumimo, da so okužena, vržemo v vrečko in odnesemo iz stanovanja, ne puščamo jih v košu za smeti. Sledi temeljito čiščenje embalaže, posesamo, pomijemo in razkužimo tudi vse police, najbolje z raztopino alkoholnega kisa. Potem šele lahko prinesemo nova živila in jih spravimo v shrambo.


Slaba novica je, da so lahko moka ali kosmiči okuženi že, ko jih prinesemo iz trgovine. Zato je najbolje vsa občutljiva živila iz originalne embalaže pretresti – in pregledati – v steklene kozarce ali plastične posode, pomembno je, da jih lahko dobro zapremo. Na tak način bodo naša shramba ali kuhinjske omarice oziroma police bolj urejene, živila pa pregledno zložena. Poleg teh preventivnih ukrepov v shrambo ali omaro postavimo tudi naravna sredstva, ki molje odganjajo. Najdemo jih kar med zelišči, najbolj učinkovita, uporabljamo jo tudi za preganjanje moljev iz omar z oblačili, je sivka, pomagajo klinčki in lovor. Lahko nastavimo tudi vabe, na katere se ulovijo in prilepijo. Te so obenem kazalnik, da se v shrambi nekaj dogaja.


Drugi škodljivec, ki nam pogosto povzroča sive lase in se lahko pojavi povsem iznenada, so mravlje. Če se pojavijo tu in tam v manjših četicah, ne bo težav, ko bomo našli kos kruha ali peciva, na katerem vse gomazi, pa je čas, da pridemo zadevi do dna. Najprej poskušamo ugotoviti, od kod prihajajo, in jim preprečimo dostop tako, da luknje zadelamo s silikonom ali mavcem. Preganjamo jih lahko z naravnimi sredstvi, tako kot molje.

Po strateških mestih, kjer jih opazimo, potresemo cimet, namažemo z limonovim sokom ali kisom, če želimo hkrati še odišaviti stanovanje, pa poskusimo z eteričnim oljem poprove mete. Če imamo smolo in nas obiščejo mravlje faraonke, pa se jih bomo sami precej težko znebili. V skrajni sili pokličemo deratizacijsko službo.