BONSAJ

Ljubka mala drevesa se vračajo

Bonsaji so primerni tudi za popolne začetnike, le pravo vrsto je treba izbrati.
Fotografija: Japonski javor je zelo trdoživ in primeren tako za zunanje kot notranje prostore. Fotografije: Getty Images
Odpri galerijo
Japonski javor je zelo trdoživ in primeren tako za zunanje kot notranje prostore. Fotografije: Getty Images

Bonsaji so bili nekoč zelo priljubljeni, nato pa so utonili v pozabo. Do lani, ko je po svetu in tudi pri nas znova zraslo zanimanje za vse vrste lončnic. Za tiste, ki si želijo ustvariti domačo džunglo, so ta miniaturna drevesa namreč krasna popestritev, atraktivna pa so tudi kot samostojen zeleni okras na polici ali mizi.

Ker rastejo v nizkih posodicah, jih je treba pogosto zalivati.
Ker rastejo v nizkih posodicah, jih je treba pogosto zalivati.
Prav zaradi privlačnosti so tudi lepo darilo, a kot pri drugih lončnicah je treba tudi v tem primeru poznati obdarovanca in njegovo zmožnost skrbeti za rastline. Strokovnjaki tistim, ki v svet bonsajev šele vstopajo, svetujejo, da izberejo figovec in japonski javor. Oba sta trdoživa in si hitro opomoreta po napačnih ali pretiranih rezih. Za začetnike so primerni še brin, kitajski brest in filipinsko čajno drevo (Carmona retusa).

Na voljo so v mnogih vrtnarijah in trgovskih centrih, najbolj kakovostne, vzgojene s srcem, brez bolezni in poškodb pa bomo dobili v specializiranih prodajalnah. Vzgoja bonsaja namreč ni mačji kašelj, zahteva veliko potrpljenja in znanja, kar se običajno odraža tudi v ceni. Odvisno od ponudnika, vrste in starosti drevesa se cene običajno gibljejo od približno 30 do več kot 100 evrov.

Dražji so običajno redkejši ali bolj eksotični, zato so primernejši za tiste z več izkušnjami, ki bodo znali takšno rastlino bolj ceniti, predvsem pa ne bodo živeli v večnem strahu, da jo bodo po nesreči pokončali, saj natančno vedo, kako zanjo skrbeti.

To niso zahtevne rastline, kako zanje skrbeti, je odvisno predvsem od vrste. Iglavce in listopadna drevesa, ki so vajena spreminjanja letnih časov ter s tem povezanega nihanja temperature, lahko postavimo tudi na prosto, tam jim bo celo bolj všeč kot v prostoru, kjer bo ves čas konstantna temperatura. To pa ne velja za tropske vrste, ki so namenjene izključno vzgoji v zaprtih prostorih. Ne glede na vrsto pa bonsaji ne marajo prepiha in bližine radiatorjev ali klimatskih naprav.

Vsak lahko najde kakšnega zase.
Vsak lahko najde kakšnega zase.
Beseda bonsaj v prevodu pomeni posajen v posodo, te posode pa so običajno zelo nizke, zato je v njih malo zemlje, rastlina iz nje dobi malo hranil, tanka plast se tudi hitreje posuši. Večinoma zemljo in korenine malega drevesa pokriva mah, zaradi česar so še bolj privlačna na pogled, a mah ni samo zaradi lepšega.

Ker se pri zalivanju napije vode, jo počasi oddaja med korenine drevesca, hkrati pa deluje kot zastirka. Kljub temu jih je treba zalivati pogosteje kot rastline v globljih lončkih, predvsem pa tiste, pri katerih prst ni prekrita z mahom. Rastlino zalijemo takoj, ko je vrhnji sloj zemlje na otip suh.

Vedno jih sadimo v posode z naluknjanim dnom, tako bomo tudi najbolje videli, kdaj je bilo vode dovolj, in se ne bo treba bati, da bi korenine trpele v namočeni zemlji ter bi zato zgnile. Bonsaj zato vsakič obilno zalijemo, odvečno vodo, ki se bo natekla v podstavek pod posodico, pa odlijemo. Če se vam zazdi, da drevo v tako nizki posodi trpi, in bi ga raje preselili v večjo – nikar. S tem ko se koreninam omeji prostor za rast, je namreč poskrbljeno tudi za to, da rastlina ne bo zdivjala v višino. V nekoliko večje lončke, ki pa naj ostanejo dokaj plitki, jih presadimo, ko opazimo, da so se korenine res zelo namnožile, običajno je to nekje med dvema in petimi leti.

Nekoliko zahtevnejša sta nega bonsaja in njegovo obrezovanje. Ker gre za miniaturna drevesa, je treba namreč skrbeti, da takšna tudi ostanejo ter da seveda obdržijo obliko. Za začetnike bo dovolj, da drevo zgolj obrezujejo, oblikovanje namreč zahteva nekoliko več spretnosti. To lahko pri večini vrst storimo v katerem koli delu leta, le pri cvetočih drevesih pazimo, da rez opravimo spomladi. Kot druge rastline jih obrezujemo s čistimi škarjami, drugače lahko po nesreči prenesemo bakterijo ali plesen, ki je lahko tudi usodna.

Odstranimo odvečne liste in s tem poskrbimo, da bo zrak bolje krožil med vejami, ter drugim listom zagotovimo več svetlobe. Za to poskrbimo tudi z odstranjevanjem vej, ki so se preveč razrasle ali niso več v najboljšem stanju. Ko znamo obrezovati, se lahko lotimo tudi oblikovanja, a se je prej dobro posvetovati s strokovnjakom. Hitro lahko namreč odrežemo kakšno vejo preveč in z drevesom bo konec.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije