Listje v kompost: na delu vrta ga pustimo, saj omogoča zavetje koristnim prebivalcem
Tu je jesen in z dreves že odpada listje. Do sredine novembra bodo domala vsa listnata drevesa odvrgla svoj plašč, pristal bo na tleh, na dovozih, travnatih vrtovih in gredicah. Za mnoge je odpadlo listje nadležen odpadek, a v resnici je dobrodošla sestavina komposta. S kompostiranjem listja se ne zmanjša le količina odpadkov, ampak nastane tudi hranljivo in bogato gnojilo.
Prva stvar, ki jo je dobro imeti v mislih, je, da odpadlo liste daje zavetje mnogim na vrtu koristnim živalim, ki skrbijo za zdrav ekosistem, zato naj v korist ohranjanja naravnega ravnovesja delček vrta ostane neočiščen. Nekateri vrtnarji imajo na odmaknjenem delu v ta namen kupe odpadlega listja. A če je dreves veliko, ga je vendarle preveč. Na tej točki pride na vrsto kompostiranje.
Kompostiramo ga lahko skupaj z drugimi odpadki ali samostojno. V vsakem primeru nastane kompost, ki je uporaben za sajenje vrtnih rastlin ter lončnic ali gnojenje posevkov. Za zbiranje listja je kompostnik najboljša izbira. Lahko ga izdelamo sami, pomembno je, da ima dovolj veliko prostornino, da kup v njem v sredini ohranja vlago. Za zagotavljanje pravilnega nastajanja gnojila iz organskih odpadkov je pomembna prava vlažnost; te ne sme biti ne premalo in ne preveč, skratka, kompostnik potrebuje drenažo. Postavimo ga lahko na primer na podlago iz palet.
Zmešan z običajnim kompostom v enakih deležih tvori idealno mešanico za sajenje ali sejanje rastlin v lončke.
Za uravnovešanje hranil v zemlji je dobro dodajati organsko snov, bogato z dušikom. Listje med propadanjem v zemljo sprošča dovolj ogljika, pokošena trava, kavna usedlina, ostanki zelenjave in sadja pa zagotavljajo dušik, ki je prav tako pomemben element za uspešno rast rastlin, pognojenih z listnim kompostom.
Ne preveč mokro
Kompost iz listja naj bo zdrav, kar je mogoče doseči s preobračanjem vsebine v kompostniku, najbolje z vilami. Vsaka dva tedna jo dobro premečite, da bo prej spodnji sloj na vrhu in obratno. S tem se ohranja enakomerna vlažnost, hkrati se spodbudi proces propadanja vsebine ter prepreči nastajanje skupkov, v katerih je oviran pretok zraka in vlage ter upočasnjujejo nastajanje zemlje.
Vsebina kompostnika ne sme biti preveč namočena. Če listje zaradi dežja ali snega postane premokro, na vrh dodajte malce slame. Obloga iz slame zagotavlja tudi izolacijo, ki preprečuje, da bi mikroorganizmi pozimi zamrznili, in lahko ostanejo aktivni vse leto.
Kompostiramo ga lahko skupaj z drugimi odpadki ali samostojno.
V hladnejših predelih je kompostnik prav s tem namenom bolje postaviti na sončno mesto, da bi tudi pozimi prejel vsaj nekaj žarkov, a tudi če vsebina zamrzne, brez skrbi. Vsem mikrobom mraz ne pride do živega, prav tako se spomladi mikroflora v njem obnovi in v vsakem primeru iz listja nastane gnojilo, res pa je, da postopek, če vmes zamrzne, traja malce dlje.
Kompost iz listja se ponaša z nekaj izjemnimi lastnostmi. Zadrži lahko veliko vode in je poleti odlična zastirka. Izboljšuje zemljo, ta po njegovi zaslugi postane rahlejša, je torej idealen za rahljanje ilovnate zemlje, peščeni pa pomaga zadrževati vodo. Zmešan z običajnim kompostom v enakih deležih tvori idealno mešanico za sajenje ali sejanje rastlin v lončke, ki jih pozneje presadite v rastlinjak ali na gredice.
