Koruza odhaja s polj, marsikod je prizadeta zaradi suše
Koruza je za siliranje primerna, ko se nad storži začnejo sušiti listi in določimo vsebnost sušine v celi rastlini. Takšno vzorčenje kmetijske svetovalne službe že izvajajo. Za koruzo je značilno, da dolgo zadržuje vlago, nato pa jo v kratkem času odda, zato je tudi obdobje optimalnega časa siliranja za prizadeto koruzo zaradi suše krajše.
Ker je v zadnjih dneh lokalno ponekod padlo nekaj dežja, se je lahko vsebnost sušine v prizadeti koruzi hitro zmanjšala, lahko tudi za 50–100 g/kg. Nadvse pomembno je skrbno izvesti siliranje. Koruza, prizadeta po suši, se zaradi manjšega deleža zrnja in posušenih listov težje tlači. Zaradi prisilnega dozorevanja je v silažah povečana vsebnost nepovretih sladkorjev, kar spodbuja rast gliv, zato je obstojnost odprtih silaž slabša. Večja vsebnost dušikovih spojin poveča vsebnost amonijaka v silaži, kar deluje zaviralno na razvoj gliv in s tem silažo ščiti pred kvarjenjem.
Na kmetijah, kjer je dnevni odvzem silaže dovolj velik, to ne povzroča večjih težav, pri manjših odvzemih pa je treba silaži dodajati mlečnokislinske bakterije.
Ajda cveti
Kljub suši pa nekatera polja že krasijo beli cvetovi ajde. Ajdo kmetovalci večinoma sejejo po žetvi glavnega posevka, ječmena ali pšenice. Navadna ajda botanično spada v skupino dresnovk. Lahko jo prepoznamo po srčasto oblikovanih listih, cvetovi so bele do rdeče barve, plodovi pa trirobi oreški, obdani z luščino. Je posevek, ki s svojo hitro rastjo preprečuje zapleveljenost tal.
Nima škodljivcev, zato je zelo primerna za ekološko pridelavo. Ima skromne potrebe po hranilih, je mamljiva za čebele pa tudi za divjad in ptice. Ajda je posebno občutljiva za vremenske razmere, tako za sušo kot vročino, jeseni pa za slano in mraz. Dozoreva precej neenakomerno, čas žetve nastopi, ko dozori približno 75 odstotkov oreškov, to je konec septembra ali v začetku oktobra.
Dež dobrodošel, vendar ...
Končno je na presušena tla padlo nekaj padavin v obliki krajevnih ploh in neviht. Ponekod so bili močnejši nalivi in sunki vetra ter toče. Lokalno je v zadnjem tednu padla večja količina padavin, v nekaterih krajih celo več kot 50 mm (Nova Gorica, Otlica, Muta - Bistrica, Kamniška Bistrica, Zgornja Radovna). Ob močnih nalivih je učinkovitost padavin za površinski sloj manjša, saj voda odteče po površini, ker so tla marsikje zaradi suše zbita in slabo propustna.
Za koruzo je značilno, da dolgo zadržuje vlago, nato pa jo v kratkem času odda.
Žal so količine v večjem delu države ostajale skromne. Kjer so bile padavine obilnejše, je to dobro vplivalo na vodnobilančne razmere površinskega sloja tal, čeprav še vedno obstajajo vodni primanjkljaji. V regijah z zelo sušnimi razmerami so padavine in nižje temperature sicer omilile jakost sušnega in vročinskega stresa.
Jabolk največ na Kitajskem
Smo v obdobju dozorevanja sadja in tudi grozdja. Dež v zadnjih dneh je prinesel omilitev sušnih razmer. Letošnja letina bo pri nas po prvih ocenah precej manjša, vremenske razmere pa zmanjšujejo pridelek tudi drugod po svetu. Pri dozorevajočih plodovih se zaradi presušenosti lahko pojavijo težave s pokanjem plodov. V sušnih letih je pokanje plodov dokaj običajen pojav; nastane, ko dež pošteno namoči tla. Izsušena drevesa intenzivno črpajo vodo, ko ta pride do plodov, pa ti popokajo.
Nekatera polja kljub suši že krasijo beli cvetovi ajde.
Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) največjo pridelavo jabolk za letos napovedujejo na Kitajskem, v ZDA, Turčiji in na Poljskem, ki je z več kot štirimi milijoni ton največja pridelovalka jabolk v Evropi. Po napovedih WAPA jih bodo sadjarji letos pridelali 80 milijonov ton. V Evropski uniji in Veliki Britaniji napovedi kažejo na 12 milijonov ton, kar je le malo več kot lani, in dva milijona ton hrušk, kar je za 20 odstotkov več kot prejšnje leto. Pridelek hrušk bo večji predvsem zaradi večjega obsega pridelave v Italiji in Franciji, ki sta lani zaradi hude pozebe utrpeli več kot polovičen izpad pridelka.
Pelod ambrozije
Ambrozija ali pelinolistna žvrklja je enoletna rastlina, ki v višino zraste od pet centimetrov pa vse do več kot dva metra. Listi so premenjalno razvrščeni, dvakrat pernato deljeni, pecelj je porasel z redkimi, dolgimi laski. Moška socvetja so viseči koški v pokončnem klasu na vrhu poganjkov, ženska socvetja, tudi koški, pa se razvijejo v zalistjih. Plod je orešek, ki se razvije iz celotnega ženskega koška.
Letošnja letina sadja bo pri nas po prvih ocenah precej manjša.
V nižinah že poteka glavna sezona ambrozije, v suhem vremenu je po podatkih biovremenske napovedi obremenitev zraka nizka (na Primorskem) do srednje visoka in se bo postopoma povečevala. V času ploh in neviht se obremenitev s cvetnim prahom za kratek čas zniža. Pelod je alergen. Nekaterim stik z rastlino povzroča draženje kože, zato je pri odstranjevanju smiselno uporabiti rokavice.
